Kot dodajajo, odziv ministrstva pod vprašaj postavlja tudi motive tistih, ki opozarjajo na nepravilnosti, predvsem pa ne odgovarja na konkretne kritike in ne pojasnjuje konkretnih odločitev ministrstva. Takšen odziv ne prispeva k razreševanju težav, ampak nasprotno, preprečuje pravo razpravo o aktualnih težavah kulturnega sektorja.

Kot poudarjajo, je njihov poziv temeljil na konkretnih in finančno ovrednotenih podatkih, datumih in dokumentaciji, pridobljeni po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Ministrstvo ga je označilo za neresničen in zavajajoč ter obenem ni pojasnilo, katere od njihovih ugotovitev naj bi bile neresnične in s katerimi dejstvi jih izpodbija. Namesto tega je opozorilo na slabo črpanje evropskih sredstev pod prejšnjim vodstvom ministrstva in s tem preusmerilo pozornost na svoje politične nasprotnike.

Ministrstvu tudi očitajo, da ni odgovorilo na dokumentirano ugotovitev, da je junija ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj predlagalo preveritev možnosti prerazporeditve približno 13,7 milijona evrov kohezijskih sredstev, namenjenih razpisom za gostovalne mreže in rezidenčne programe, kulturno-umetnostno vzgojo ter raziskovalne umetnosti in kulturo. Namesto tega omenja sum favoriziranja posameznih upravičencev v času prejšnjega vodstva ministrstva pri tem pa ne navede konkretnih dokazov.

Ob tem se sprašujejo, kaj vse aktualno ministrstvo smatra kot sumljivo ter kako naj si pojasnijo dejstvo, da od prevzema ministrstva stojijo tako vloge za karierno dinamiko kot nekatere vloge za status samostojnega delavca v kulturi, saj ministrstvo v svojem odzivu ne pojasnjuje nič od tega. Menijo, da sum nepravilnosti pri posameznih postopkih ne more biti splošno pojasnilo za neodločanje ministrstva na vseh drugih področjih.

Kot so še zapisali, ministrstvo zahteve po odpravi zastojev postavlja v navidezno nasprotje z zakonsko odgovornostjo, ki jo nosi, in dodatno opozarja, da javni pritiski ne smejo prevladati nad dolžnostjo zagotavljanja zakonite porabe sredstev. Po njihovih besedah je ironično, da enako zahtevajo tudi sami, in sicer zakonito izvajanje postopkov, spoštovanje obveznosti in jasna pojasnila o razlogih za zamude.

Dodajajo, da ministrstvo v odgovoru povsem zanemarja posledice, ki jih zastoji povzročajo pri delavkah in delavcih v kulturi. Za kulturne organizacije in ustvarjalce namreč večmesečno čakanje pomeni neizvedene zaposlitve, izgubljene karierne priložnosti, negotove dohodke in ogrožanje socialne varnosti.

Ob koncu so izrazili prepričanje, da je ministrstvo za kulturo v več kot petih mesecih uspelo preveriti sume nepravilnosti, na katere se sklicuje in da bodo postopki lahko normalni stekli naprej. Od ministrstva zato ponovno pričakujejo konkretne odgovore o statusu posameznih razpisov, razlogih za zamude, podlagah za zadrževanje postopkov in rokih za njihovo odpravo.

Priporočamo