Izrednega zvišanja zdravstvenega prispevka ne bo, je zatrdil minister za zdravje Tadej Ostrc. S tem je vnaprej zavrnil predlog o zvišanju obveznega zdravstvenega prispevka s sedanjih 39,36 na 48,60 evra na mesec, za katero se zavzemajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ministrovo stališče ni presenečenje: podobno kot v minulih mesecih vztraja, da so v zdravstvu še rezerve. S kakšnimi ukrepi jih bodo iskali, iz dosedanjih pojasnil akterjev v zdravstvu še ni povsem jasno. 

Brez odgovorov o nadomestilih

Med možnimi prihranki je Ostrc izpostavil stroške dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Ti po njegovih besedah močno obremenjujejo zdravstveno blagajno. »Potrebujemo učinkovitejše postopke, pravočasno vračanje na delo, kjer je to zdravstveno utemeljeno, in pa predvsem boljše upravljanje s tega področja,« je naštel. Ali se obeta ukinitev dviga odmernega odstotka po 90 dneh – v primeru dolgotrajne bolezni se nadomestila na primer ne bi več dvignila z 80 na 90 odstotkov osnove – minister ni eksplicitno odgovoril. Delovna skupina za to področje še ni končala svoje naloge, je sporočil. Kot vodilo je izpostavil ukrepe, ki bodo omogočali zgodnejše vračanje na delo in  zgodnejšo zdravstveno obravnavo bolnih zaposlenih.

V obvezni zdravstveni prispevek, ki v nasprotju z obveznim zdravstvenim zavarovanjem ne odraža posameznikovih dohodkov, za zdaj ne nameravajo posegati. Pred kakršnimi koli spremembami je treba po besedah Ostrca vedeti, koliko je zbranega denarja in kaj za ta denar v tukajšnjem zdravstvu dobimo, pa tudi to, kako ga bolje izkoristiti. »Šele potem se lahko pogovarjamo o spremembah sistema,« je dejal.

Tadej Osterc18.11.2026 - izjava za medije ministra za zdravje Tadeja Ostrca glede obveznega zdravstvenega prispevka; ministrstvo za zdravje,Foto: Luka Cjuha

Pred kakršnimi koli spremembami sistema je treba po besedah Tadeja Ostrca vedeti, kaj za zbrani denar v tukajšnjem zdravstvu dobimo. Foto: Luka Cjuha

Zdravstveni minister ob tem vztraja, da je bilo zmanjšanje proračunskih transferjev v zdravstveno blagajno utemeljeno. »420 milijonov je bilo zagotovljenih v proračunu, ta denar lahko zagotovimo ZZZS,« je dejal. 520-milijonski transfer, ki je bil predviden pred tem, po njegovi oceni ni imel realne osnove.

Vse globlje rdeče številke

Težave se ne poglabljajo le v zdravstveni blagajni. Poslovanje javnih zdravstvenih zavodov se vztrajno poslabšuje. Glede na podatke Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so imeli ob koncu septembra že za 61,8 milijona evrov minusa. Sredi leta je bil ta minus 20,2-milijonski. V primerjavi z enakim obdobjem minulega leta so se prihodki povečali za 6,8 odstotka, odhodki za 7,5 odstotka, stroški dela pa za 9,4 odstotka, so sporočili iz združenja.

Financiranje zdravstvenih programov bi moralo slediti dejanskim stroškom njihovega izvajanja, so prepričani v združenju, zavzemajo se tudi za upoštevanje zahtevnosti obravnav in obveznosti posameznih izvajalcev. »Javni zdravstveni zavodi v okviru svojih dejavnosti zagotavljajo tudi neprekinjeno zdravstveno varstvo, zahtevno diagnostiko, intenzivno zdravljenje in obravnavo najzahtevnejših pacientov,« je poudarila direktorica združenja Tatjana Jevševar.

Ostrc je finančne težave zdravstva pripisal potezam prejšnje vlade, denimo  pri plačni reformi. Od javnih zdravstvenih zavodov pričakuje, da si »pogledajo stvari pri odhodkih«, konkretne predloge za učinkovitejšo porabo sredstev pričakuje tudi od ZZZS. Poudaril je tudi, da je slovenska zdravstvena blagajna lani zbrala 5,8 milijarde evrov, hrvaška pa 6,7 milijarde evrov. Če bi šteli prihodke na zavarovano osebo, to pomeni približno 2600 evrov v Sloveniji, na Hrvaškem pa 1650 evrov, je dodal. Ob predlogu za dodatno obremenitev ljudi je treba zahtevati tudi jasen odgovor, kaj za že zbrani denar dobijo slovenski pacienti, ugotavlja minister. 

- operacija - kirurška odstranitev bolne, razširjene in nekompetentne vene - endovaskularni poseg - endovensko zdravljenje kronične venske insuficience - zdravljenje - zdravstvo -- 17.02.2020 – Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana – Dermatokirurgija -  //FOTO: Luka Cjuha.

Težave se ne poglabljajo le v zdravstveni blagajni, ampak tudi v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Foto: Luka Cjuha.

Na Hrvaškem se bolnišnice vsakih nekaj let znajdejo v hudih finančnih težavah, oblasti pa jih iz tega položaja vedno znova rešujejo s finančnimi injekcijami, je ob primerjanju s sosednjo državo opozoril nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. Scenarij z injekcijami je  glede na trenutne razmere zelo verjeten tudi v Sloveniji, meni. »Nastaja kaos, denarja pa bo zmanjkalo,« ocenjuje ob zadnjih izjavah akterjev. Vsi hočejo več denarja in pri sebi ne bi nihče nič spremenil, je opisal razmere v slovenskem zdravstvu in zdravstveni politiki. Blagajna zdravstva ne more več financirati iz tekočih prilivov, je izpostavil, težave, ki jih lahko začasno omilijo krediti, pa se bodo v polni meri izrazile z zamudo. Med izidi so lahko izvršbe in ustavitve dobav, kakršne so znane že iz minulih  kriznih obdobij, je posvaril Fakin, ki je bil v preteklosti tudi na čelu ZZZS. Dogajanje lahko po mnenju sogovornika vodi tudi v vsesplošno draženje zdravstva. Obenem se nihče ne ukvarja z bistvenim vprašanjem produktivnosti, je kritičen. Tudi v luči povečevanja števila zaposlenih v zdravstvu bi se morali vprašati, koliko zdravljenj je opravljenih v rednem delovnem času, je poudaril Fakin. 

Priporočamo