V javni obravnavi je predlog novele zakona o zaščiti živali, s katero naj bi po besedah kmetijskega ministra Janeza Ciglerja Kralja odpravili škodljive rešitve, ki jih je lani v ta zakon vnesla Golobova vlada. Člani delovne skupine, ki so pripravili predlog sprememb, so imeli najbolj nasprotujoča si stališča glede kastracije pujskov. Nekateri so zagovarjali obvezno uporabo anestezije in analgezije, medtem ko je kmetijska zbornica vztrajala, da med ta termina vstavijo veznik ali in ne in. To bi v praksi pomenilo, da bi pujske kastrirali brez anestezije.
Živali zaradi anestezije manj trpijo?
Z uporabo anestezije in analgezije pri kastraciji do teden dni starih pujskov naj bi zmanjšali bolečino in stres. Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, je po njuni uzakonitvi za Dnevnik dejal: »Z uvedbo obvezne anestezije se je čas manipulacije s pujski dramatično podaljšal, saj z njimi ravnamo tri- do petkrat dlje kot doslej, in to je za žival slabo.«
Za mnenje o tem, ali se dobrobit živali z uporabo anestezije in analgezije izboljša ter ali pujski zaradi tega kaj manj trpijo in vreščijo, smo povprašali tudi dr. Mileno Kovač, redno profesorico na katedri za znanosti o rejah živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Poudarila je, da ji kljub intenzivnemu iskanju ni uspelo najti rezultatov raziskav, ki bi to analizirale v praksi, torej v komercialnih pogojih reje, ki se lahko razlikujejo od rezultatov, dobljenih v eksperimentih. »Vsekakor je bolečina pri kirurški kastraciji prisotna, tega ne moremo zanikati. Vreščanju pujskov pa tudi ne gre povsem zaupati, da je posledica bolečine,« je poudarila profesorica in nadaljevala: »Pujski vreščijo že ob lovljenju in prijemu zaradi strahu ne glede na namen, torej tudi takrat, ko bi jih radi samo malo pocrkljali. Tega strahu z analgezijo ali anestezijo ne bomo preprečili.«
Na državni farmi so pujske mučili
Dr. Kovač meni, da odločitev skupine za pripravo člena o kastraciji in ministrstva za kmetijstvo temelji na grozljivih posnetkih, ki jih je lani objavilo društvo za zaščito rejnih živali AETP, in na pritisku javnosti. Na posnetkih je bilo videti, kako rejka med kastracijo pujsku na živo s skalpelom zareže v tkivo med nogami, mu s prsti seže v rano in mu poskuša na silo odtrgati moda. To ji uspe šele v tretjem poskusu, pujsek pa se ves ta čas zvija in cvili od bolečin, so ob objavi posnetka poudarili v AETP in pri tem javnosti zamolčali, kje je posnetek nastal. Veterinarska inšpekcija je v nadaljevanju ugotovila, da je bilo to v državnem podjetju Farme Ihan, in sicer v Klinji vasi. Posledično so proti farmi uvedli prekrškovne postopke in podali sum storitve kaznivega dejanja.
»Na teh posnetkih ravnanje s pujski res ni bilo niti malo primerno. Toda s spremembo predpisov kaznujemo predvsem tiste, ki so kastracijo že doslej opravljali dobro in ki bodo tudi pod strogim očesom inšpekcijskih služb. Prašičje meso pa bo lahko na trgovske police še naprej prihajalo z območij, kjer merjaščke kastrirajo še po starem, morda s kršitvami celo evropskega predpisa,« je poudarila prof. Kovač in dodala: »Če rejcem prašičev (ali drugih vrst) nalagajo višje standarde, potem bi morali biti zavarovani pred nelojalno konkurenco iz tujine, kjer teh standardov ne upoštevajo. Pri nas pa je ravno nasprotno: rejcem z nadstandardnimi ukrepi povišujemo stroške prireje, toda prašičev ne morejo pravočasno prodati našim klavno-predelovalnim obratom, kajti Slovenci raje kupujemo poceni meso, lahko tudi vprašljivega porekla.«
Kakšna je praksa drugod po Evropi?
Kovačeva je poudarila, da je na ravni EU kirurška kastracija pujskov do sedmega dne starosti še vedno dovoljena, prepovedano pa je trganje tkiva. Razvite prašičerejske države se problematike po njenih navedbah lotevajo različno.
»V Veliki Britaniji, Grčiji, na Irskem, Portugalskem in v Španiji pitajo merjasce in jih koljejo pred pojavom pubertete. Le manjši delež moških pujskov je kastriranih, npr. v Španiji in na Portugalskem samo pujski njihovih lokalnih pasem v ekstenzivnih rejah, ki jih koljejo starejše. Na Nizozemskem kastrirajo manj kot tretjino moških pujskov. V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Belgiji je prepovedana kastracija brez uporabe sredstev za lajšanje bolečin. Usposobljeni rejci imajo na voljo več možnosti, med drugim tudi pitanje merjascev ali imunokastracijo. V Italiji, na Poljskem, Madžarskem, Hrvaškem, v Romuniji in Bolgariji do sedmega dne izvajajo kirurško kastracijo brez sredstev za lajšanje bolečin. Kastracijo v omenjenih državah lahko opravljajo usposobljeni rejci ali oskrbovalci, le na Norveškem in na Slovaškem naj bi kirurško kastracijo z anestezijo tudi pri pujskih izvajali predvsem veterinarji,« je razmere v EU povzela strokovnjakinja za prašičerejo.
»Za izvajanje kastracij ni treba imeti doktorata«
V Sloveniji lahko kastracije do teden dni starih pujskov še naprej izvajajo tudi rejci, če se poprej usposobijo za to delo in če s katero od veterinarskih organizacij, ki jim izdaja recepte za anestetike in analgetike, sklenejo dogovor. Takšno rešitev so predpisali z vladnim odlokom, zdaj jo umeščajo v zakon o zaščiti živali in predlagajo, da lahko kastracijo poleg veterinarja opravi tudi ustrezno usposobljena oseba v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo, in na podlagi sklenjenega sporazuma z veterinarsko organizacijo.
Prof. Milena Kovač v zvezi s tem pravi, da je kastracija rejsko opravilo, ki se ga lahko rejci ali oskrbniki prašičev priučijo. »Za izvajanje kastracije ni treba dokončati fakultete ali imeti doktorata. Rejec se lahko usposobi tudi za uporabo analgezije in nekaterih načinov anestezije, bi pa bilo prav, da bi bila usposabljanja bliže njihovim domovom,« je pripomnila sogovornica in nadaljevala: »Rejci s pujski praviloma lepo ravnajo, saj jim vsaka poginula ali poškodovana žival znatno podraži prirejo in zmanjša prihodek. Izbranega veterinarja, ki v čredi skrbi za preventivo in zdravje, ne samo za izdajanje receptov za analgetike oziroma anestetike, zelo zagovarjam. V šali celo rečem, da bi morali človekovega osebnega zdravnika in izbranega veterinarja najbolje plačati takrat, ko bi imela malo dela.«