Ali profesorjem grozi udarec po žepu: za enako delo manj denarja?

Univerzitetni učitelji poleg redne pedagoške obveznosti pogosto opravijo še dodatne ure, denimo zaradi nadomeščanja sodelavcev ali povečanega vpisa študentov. To delo, imenovano pedagoška nadobveza, je zdaj vrednoteno enako kot neposredno pedagoško delo v okviru njihove osnovne delovne obveznosti. Po poročanju N1 pa ministrstvo pripravlja spremembo 108. člena zakona o visokem šolstvu, s katero bi tak način plačevanja odpravilo.

Po informacijah sindikata bi dodatne ure po novem obračunavali po tarifah za avtorske in podjemne pogodbe. Teh ne določa javni plačni sistem, temveč jih posamezne fakultete oziroma članice univerz določajo glede na svoje finančne zmožnosti. Višina plačila bi bila zato bolj odvisna od tega, na kateri fakulteti je učitelj zaposlen.

Enake ure, različno plačilo

V Visokošolskem sindikatu Slovenije opozarjajo, da bi se razlike med fakultetami s takšno ureditvijo lahko močno povečale. Na finančno šibkejših članicah bi zaposleni za enako količino dela lahko prejeli bistveno manj kot doslej. Na premožnejših pa bi bile dodatne ure lahko plačane celo bolje od rednega pedagoškega dela.

Ministrstvo naj bi hkrati odpravilo zakonsko omejitev obsega pedagoškega dela, ki ga je mogoče opravljati po avtorskih in podjemnih pogodbah. Sindikat rektorje poziva, naj napovedani poseg ustavijo, saj po njegovi oceni »vodi v razpad univerz«.

Nižje plačilo nadobveze bi se lahko poznalo tudi pri drugih prejemkih zaposlenih. Sindikat namreč opozarja, da bi lahko vplivalo na osnovo za izračun bolniških nadomestil in pokojnin.

Manj dodatnih sredstev za univerze

Drugi del sindikalnih opozoril se nanaša na novo uredbo o financiranju visokošolskih zavodov. Ministrstvo naj bi z njo odpravilo nekatere dosedanje dodatne vire financiranja, med drugim sredstva za pokrivanje stroškov plačne reforme, povečan vpis na posamezne študijske programe in delovanje lektoratov slovenščine na tujih univerzah.

Za Univerzo v Ljubljani bi odprava teh virov po sindikalnem izračunu pomenila izgubo skoraj 30 milijonov evrov. Univerza je po navedbah sindikata v letih 2025 in 2026 za stroške plačne reforme prejela po 24 milijonov evrov na leto. Za povečan vpis na programe, kot so medicina, psihologija, informatika in elektrotehnika, prejema še 2,6 milijona evrov na leto, za lektorate slovenščine na tujih univerzah pa so predvideni trije milijoni evrov.

Del izpada bi nadomestilo povečanje sredstev iz temeljnega in razvojnega stebra financiranja. Ljubljanska univerza naj bi iz teh dveh virov dobila 18,5 milijona evrov več, vendar to po oceni sindikata ne bi pokrilo celotne izgube dodatnih sredstev. Sindikat ob tem opozarja, da bi bila nova merila za razdeljevanje denarja ugodnejša za manjši javni univerzi.

Načrtovane spremembe povezuje tudi z vladnimi posegi v rast financiranja visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Vlada je 1. oktobra sprejela predloga zakonskih sprememb, s katerima bi v letih 2027 in 2028 za tretjino zmanjšala zakonsko predpisano rast proračunskega financiranja.

Na seji komisije državnega sveta za izobraževanje 6. oktobra je državni sekretar po navedbah sindikata napovedal umik obeh predlogov. Vlada naj bi pripravila širšo novelo zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam omogočila tudi zmanjševanje izdatkov. V sindikatu zato ocenjujejo, da bi lahko del prihrankov dosegli prav z nižjim plačevanjem dodatnega pedagoškega dela.