Priložnost za napoved dogajanja na današnji seji vlade je bilo odprtje novih sončnih elektrarn prejšnji teden ob hidroelektrarni Brežice. Gradivo, ki naj bi družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) omogočilo gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice, je pripravljeno in podpisano, je tam sporočila ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Vlada naj bi na četrtkovi seji odločila o prevladi javne koristi za gradnjo, nato pa bi ministrstvo sprožilo postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. »Računam, da bo izdano v prvi polovici prihodnjega leta,« je bila optimistična ministrica.
Že dve vladi pod vodstvom Janeza Janše sta bili v preteklosti podobno optimistični glede možnosti za začetek tega postopka v korist gradnje hidroelektrarne na Savi. Obakrat se je izkazalo, da je bil optimizem prenagljen.
Zagon elektrarne so načrtovali že leta 2018
HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn. Investitor, družba HESS, vztraja, da je gradnja pete elektrarne nujna tudi za optimalno delovanje celotne verige elektrarn in zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob reki. Po prvotnih načrtih bi morale Mokrice obratovati že leta 2018, vendar se je izvedba projekta vedno znova premaknila zaradi zapletov pri umeščanju v prostor. Leta 2018 je vendarle kazalo, da je investitorju uspelo premagati vse postopkovne ovire. Pridobil je tudi dolgo pričakovano okoljevarstveno soglasje.
Družba je zato izvedla 27,2 milijona evrov vredno javno naročilo za izdelavo turbin in generatorjev. Posel je oddala konzorciju družb Litostroj Power, Končar in Riko. Projekt je imel tudi politično podporo. Jeseni 2018 je vodenje države prevzela vlada Marjana Šarca, ki se je v koalicijskem dogovoru zavezala k dokončanju gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi.
Investitor je tedaj vrednost naložbe ocenil na 181 milijonov evrov in dokončanje načrtoval v letu 2022. Temeljni kamen za gradnjo hidroelektrarne so nameravali slovesno položiti aprila 2019, vendar so dogodek tik pred zdajci odpovedali. Upravno sodišče je namreč ugodilo pritožbi Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) in odpravilo okoljevarstveno soglasje, ki ga je izdala Agencija RS za okolje (Arso). Obsežen in dolgotrajen postopek izdaje soglasja, v okviru katerega je potrebna tudi čezmejna presoja vplivov na okolje, se je moral začeti znova.
Projekt z več podpisi Andreja Vizjaka
Po Šarčevem odstopu s položaja predsednika vlade je premier postal Janez Janša, Andrej Vizjak pa minister za okolje in prostor. Vizjak je s projektom Mokrice tesno povezan. Za gradnjo nove elektrarne je bil odgovoren že pred nastopom ministrske funkcije, ko je deloval v skupini HESS. Kot minister je želel projekt pospešiti z uporabo dotlej nepreizkušene pravne poti.
Vlada je prvič v zgodovini uporabila postopek prevlade javne koristi. Decembra 2020 je odločila, da v primeru hidroelektrarne Mokrice proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prevlada nad varstvom narave. S to odločbo je vlada omogočila nadaljevanje projekta, investitor je moral pridobiti še integralno gradbeno dovoljenje.
Društvo za preučevanje rib Slovenije je najprej februarja 2021 doseglo izdajo začasne odredbe, ki je preprečila izdajo gradbenega dovoljenja, dokler sodišče ne bi odločilo o zakonitosti sklepa o prevladi javne koristi. Nekaj mesecev kasneje je sledila še sodba upravnega sodišča, ki je ugotovilo, da je vlada napačno uporabila določbe zakona o ohranjanju narave in gradbenega zakona. Pristojne službe, med njimi Arso, niso pravočasno presodile vseh vplivov gradnje na območje Natura 2000, niti niso ocenile vseh potrebnih izravnalnih ukrepov. Zato je sodišče vladni sklep o prevladi javne koristi razveljavilo.
To Janše in Vizjaka ni ustavilo. Maja 2022, tik pred koncem mandata, je vlada na dopisni seji znova sprejela sklep, da javna korist energetike pri projektu HE Mokrice prevlada nad koristjo ohranjanja narave. Društvo se je ponovno pritožilo in znova uspelo doseči razveljavitev vladne odločitve. Sodišče je v tem pritožbenem postopku ugotovilo več postopkovnih kršitev. Vladni sklep je bil pripravljen površno, saj niso bili upoštevani ključni dokumenti. Vlada je prezrla tudi več relevantnih ugovorov pritožnice, presoja vplivov na okolje pa je bila pomanjkljiva.
Kar ni uspelo Janši, je hotel dokončati Golob
Projektu je bila naklonjena tudi vlada Roberta Goloba. »Podpiram hidroelektrarno Mokrice! Ni mi nerodno tega glasno povedati. Sodišča naj odločijo neobremenjeno, odločitev bomo spoštovali,« je v intervjuju za Dnevnik dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. »Gotovo pa je to vir, ki ga potrebujemo. Mokrice so peta, zadnja v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn in tista ključna, ki uravnava tok reke in jo vrača nazaj v naravno stanje.«
Golobova vlada je imenovala delovno skupino, ki je preučila sodbo upravnega sodišča. Skupina je sklenila, da bo vlada še tretjič poskusila s postopkom prevlade javne koristi, ki ga ureja zakon o ohranjanju narave. Ustrezno naznanilo je objavila februarja, vendar ji postopka, v katerega je vključila tudi tuje izvedence, zaradi menjave vlade ni uspelo dokončati. Izpeljati ga namerava Janševa vlada.
Državni energetski družbi HSE Invest in HESS sta sočasno zaostrili pritisk na Andrejo Slameršek, predsednico Društva za preučevanje rib Slovenije in lansko prejemnico državne nagrade Rada Smerduja za izjemne zasluge na področju ohranjanja narave. Zoper njo sta vložili odškodninsko tožbo in kazensko ovadbo zaradi žaljive obdolžitve. Več nevladnih organizacij je ocenilo, da gre za neutemeljena postopka, tako imenovani SLAPP-tožbi, katerih namen naj bi bil izvajanje pritiska, finančno izčrpavanje in posledično utišanje nasprotnice projekta.
»Postopek tokrat vodijo še bolj površno«
Ustna obravnava v pravdnem postopku je razpisana za 8. december, je za Dnevnik povedala Andreja Slameršek. O nadaljnjem razvoju kazenske ovadbe nima novih informacij. Vse očitke zavrača in napoveduje, da bo društvo vsekakor vložilo tožbo zoper novi vladni sklep. »Vztrajali bomo pri dosedanjih navedbah in pripombah ter opozorili na vse postopkovne nepravilnosti,« poudarja.
Ali je mogoče pričakovati, da bo tokratni sklep vlade pripravljen ustrezneje, saj se je lahko poučila iz prejšnjih sodb? »Ne,« je prepričana okoljevarstvenica. »Postopek so tokrat vodili še slabše in bolj površno kot v preteklosti, ker hočejo projekt na vsak način izpeljati, če ne gre drugače, pač na silo.«
Ministrica Rifelj je v zvezi z napovedano tožbo sporočila, da pričakuje hitro odločanje sodišča. Na dogodku v Brežicah je bil tudi Vizjak, tokrat kot generalni direktor družbe Gen energija. Ocenil je, da vsebinskih dilem glede projekta ni več, »odprta ostajajo predvsem formalnopravna vprašanja, povezana z upravnimi akti«. Če bi sodišče tokrat zavrnilo pritožbo, bi se gradnja lahko začela v začetku leta 2028.