V državnem zboru je danes predvidenih 14 ur razprave ob prvi interpelaciji v mandatu aktualne vlade. Opozicijske stranke ministru za zunanje zadeve Tonetu Kajzerju očitajo kršitev zakona o zunanjih zadevah in zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU zaradi načina vodenja slovenske politike do Izraela. Opozarjajo na njegovo politično odgovornost za slovensko blokado skupne izjave EU, s katero bi članice obsodile širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu.
Molk pri človekovih pravicah
Interpelacijo je prvopodpisala poslanka SD Andreja Katič. V stranki so jo napovedali v začetku septembra, ko je Slovenijo na povabilo Kajzerja obiskal izraelski zunanji minister Gideon Sar. Ministra sta ob tej priložnosti odprla tudi izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani. Katičeva je danes v državnem zboru poudarila, da ne gre le za kritiko ene odločitve, temveč širše usmeritve slovenske zunanje politike. Vladi je očitala odmik od dosedanjih načelnih stališč do izraelsko-palestinskega konflikta, spodkopavanje enotnosti EU in pomanjkljivo obveščanje državnega zbora. Izpostavila je tudi odpravo prejšnjih ukrepov proti Izraelu in tesnejše politične odnose med premierjema Janezom Janšo in Benjaminom Netanjahujem.
Ministru je očitala, da se za svojo politiko sklicuje na tiho diplomacijo, čeprav ob septembrskem obisku izraelskega zunanjega ministra in poznejšem strateškem dialogu z Izraelom po javno dostopnih informacijah niso odprli vprašanj Gaze, človekovih pravic in kršitev mednarodnega prava. »Tiha diplomacija ne more pomeniti, da o gospodarskih priložnostih govorimo na glas, o človekovih pravicah in mednarodnem pravu pa molčimo,« mu je oponesla.
Breznik: Oman je lahko zgled slovenski diplomaciji
Kajzerjevo pojasnjevanje, da se je spremenil le način uresničevanja slovenske zunanje politike, ne pa njena načela, ne vzdrži resne presoje. Slovenija je po nastopu Janševe vlade bistveno spremenila odnos do Izraela, med drugim je junija razveljavila gospodarske in druge omejitve proti Izraelu, ki jih je leta 2025 uvedla prejšnja vlada. Ob tem je premier Janez Janša poleti napovedoval zamrznitev priznanja Palestine in večkrat relativiziral izraelsko ravnanje v Gazi, čeprav so OZN in druge mednarodne institucije dokumentirali številne kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Mednarodno kazensko sodišče je sicer novembra 2024 izdalo nalog za prijetje Netanjahuja zaradi suma vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.
Tudi Franc Breznik je danes v imenu SDS poudaril ohranjanje gospodarskega, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z Izraelom, saj to po njegovem ne pomeni podpore vsem odločitvam izraelske vlade. Odločitev, da Slovenija avgusta ni podprla skupne evropske izjave, po njegovem ni dokaz sprememb odnosa do mednarodnega prava. Slovenija mora po njegovem ohranjati zavezništva in dialog tudi z državami, s katerimi se ne strinja. »Moč diplomacije se ne meri po številu držav, ki smo jih javno obsodili, temveč tudi po številu vrat, ki smo jih znali ohraniti odprta,« je dejal. In dodal, kako bi se lahko pri diplomatskih odnosih država zgledovala po Omanu, sicer absolutni monarhiji, v kateri je vsa oblast osredotočena v rokah sultana: »Prijatelj vsem, sovražnik nikomur.«
Da interpelacije ne bodo podprli, je pričakovano napovedala tudi Ana Cajhen v imenu Demokratov. Poslanska skupina Resnice medtem svojega stališča ni predstavila. So pa Kajzerja podprli v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. Janez Žakelj iz NSi je interpelacijo označil za nepotrebno, očitke pa za pretirane. Ocenil je, da predlagatelji zunanjo politiko uporabljajo za notranjepolitično obračunavanje: »Boleče je gledati, kako se trpljenje palestinskih civilistov, tako na Zahodnem bregu kot v Gazi, instrumentalizira za politične namene.« In pristavil: »Žal pa predlagatelji, podobno kot prejšnja vlada, le redko ali izjemoma najdejo priložnost za kritiko terorističnih organizacij, kot je Hamas, ki je v Gazi grobo ugrabil oblast.«
Slovenske parlamentarne stranke so sicer v prejšnjem sklicu Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023 enotno obsodile. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je takrat brez glasu proti sprejel sklep, s katerim je obsodil teroristični napad, pozval k izpustitvi talcev in poudaril, da mora biti izraelska samoobramba skladna z mednarodnim humanitarnim pravom. Takšno ponavljajoče se sklicevanje na Hamasov napad sicer ni izjema v slovenskem političnem prostoru; pogosto služi preusmerjanju pozornosti z ravnanja izraelske vlade in vojske ter ustvarjanju lažnega nasprotja med obsodbo terorizma in kritiko izraelske politike.
Asta Vrečko: Bistvo vaše tihe diplomacije je, da je tiha
Iz opozicije medtem s kritiko danes niso skoparili. »Slovenija se je postavila na stran genocida,« je v imenu poslanske skupine Levice povedala sokoordinatorica stranke Asta Vrečko. Vladi in zunanjemu ministru je očitala radikalen obrat slovenske zunanje politike, ki naj bi se od varovanja mednarodnega prava in človekovih pravic preusmerila k podpori izraelski vladi. »V Gazi je bilo po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih že več kot 74.000 ljudi. Neodvisna preiskovalna komisija Združenih narodov je septembra 2025 ugotovila, da Izrael v Gazi izvaja genocid, oktobra letos pa zapisala, da se ta nadaljuje,« je dejala.
Opozorila je tudi na nasilje izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu, zaradi katerega je bilo po njenih besedah od januarja 2023 pregnanih več kot 107 palestinskih skupnosti. Ministra je v tem oziru vprašala o dosežkih slovenske tihe diplomacije. »Navedite enega otroka, ki ni umrl zaradi vaše tihe diplomacije. En ustavljen bager. Ne morete. Bistvo vaše diplomacije je, da je tiha – tiha do Izraela in Netanjahuja, hlapčevska in podložna ter v podporo izraelski vladi,« je bila ostra sokoordinatorica Levice.
Meira Hot pa je v imenu SD poudarila, da interpelacija ni bila vložena zato, ker bi moral minister za vsako diplomatsko odločitev pridobiti soglasje parlamenta, temveč ker poslancev ni ustrezno obvestil o odločitvi, da Slovenija avgusta ne bo podprla skupne izjave članic EU o širjenju izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Dušana Stojanoviča (Svoboda) je zanimalo, kdo je sprejel to odločitev in katere konkretne koristi je prinesla.
Razprava v državnem zboru trenutno sicer še potekala. Glede na razmerja političnih sil in napovedi poslanskih skupin v državnem zboru pa ni pričakovati, da bi interpelacija uspela. Za razrešitev ministra bi moralo glasovati najmanj 46 poslancev.