Obiskovalcem so ob vstopu v razstavni prostor na ogled ostanki bankomata, ki so ga neznani storilci oktobra lani razstrelili v Gameljnah. Razstavljeni so tudi številni primeri ponaredkov kovancev in bankovcev od rimskih časov dalje.
Predstavljeni so tudi vidnejši ponarejevalci, ki so bili aktivni na slovenskih tleh, kot so baročni slikar in avtor oltarne slike Marije Pomagaj z Brezij na Gorenjskem Leopold Layer, Jožef Prelesnik in Ivan Selan, ki se je pozneje prekvalificiral v kartografa, čigar izdelke se je še do nedavnega uporabljalo pri pouku geografije.
Obiskovalci občasne razstave lahko tudi na praktičnih primerih poskušajo prepoznati ponarejene evrske bankovce.
Ropi, vlomi in spletne prevare
Del razstave je posvečen odmevnejšim ropom in vlomom. Tako so predstavljeni rop carinske postaje pri Postojni aprila 1926, rop banke SKB novembra 2005 in rop pošte v Zürichu leta 1997.
Posebna pozornost je namenjene spletnim prevaram. Obiskovalci lahko prisluhnejo devetim osebnim zgodbam ljudi, ki so se soočili s tovrstnim kriminalom, in pobližje spoznajo tehnologijo globokih ponaredkov oz. t. i. deepfakes.
Denar in kriminal nista temi, ki burita samo domišljijo režiserjev in pisateljev, ampak se dotakneta tudi obiskovalcev stalne razstave v prostorih NLB Muza, ki se v manjših delih navezuje na ti področji, je dejala kustosinja razstave Urška Purg. Kot je izpostavila, ogled namreč ne mine brez vprašanj o razstreljenih bankomatih, ropih in kibernetskem kriminalu. "S to razstavo se neposredno odzivamo na vprašanja obiskovalcev," je povedala.
"Kot muzej nismo tukaj zato, da lovimo zlikovce, ampak da spodbudimo diskurz, da pokažemo in da izobražujemo ljudi. To je namen te razstave," pa je dejal direktor muzeja in galerije NLB Muza Matko Mioč.
Ravno ozaveščanje ljudi je eden izmed najpomembnejših vidikov naslavljanja predvsem modernih oblik spletnega kriminala, je poudarila članica uprave NLB Hedvika Usenik. V ta namen je v okviru Združenja bank Slovenije zaživela izobraževalna kampanja Pazi se, izobrazi se.
Kljub različnim aktivnostim za izobraževanje ljudi pa se še vedno zgodi, da stranka verjame psihološkim prijemom prevarantov, je opozorila. "Dobimo stranko, ki želi izvesti neko transakcijo, za katero mi vemo, da je prevara, in vložimo veliko napora v to, da stranko prepričamo, da je to potencialno nevarno in da naj te transakcije ne izvede. Pa včasih vseeno podpiše izjavo, da sprejme tveganje, in jo izvede," je predstavila primer iz stvarnosti.