Razvojni zakon odpira milijardno luknjo: Kdo bo plačal račun?

Ocena fiskalnega sveta po mnenju sindikatov potrjuje bojazni, da interventni zakon za razvoj v javnih financah odpira veliko vrzel. Njegovi ukrepi naj bi sicer spodbudili gospodarsko rast, vendar bi ta po izračunih sveta nadomestila le del izgubljenih prihodkov. Neposredni javnofinančni izpad bi dosegel 1,2 milijarde evrov. Višja gospodarska rast bi kratkoročno pokrila približno četrtino tega zneska, v desetletju pa okoli polovico. Preostanek bi morala država nadomestiti z drugimi prihodki ali nižjimi izdatki. Toda zmanjševanje državne porabe bi lahko hkrati zavrlo rast, saj bi krčilo agregatno povpraševanje in gospodarski potencial.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je zato dejal, da je fiskalni svet »tako rekoč zabil zadnji žebelj v krsto« trditvam, da gre za razvojni zakon. Analiza po njegovem potrjuje tudi opozorila, da so ukrepi oblikovani predvsem v korist ljudi z visokimi plačami.

Kdo bo pokril izpad?

Ključno vprašanje za sindikate je, kdo bo poravnal račun. Ker vlada zagotavlja, da ne bo uvajala novih davkov, vidijo dve verjetni možnosti: zvišanje obstoječih davčnih stopenj, denimo DDV, ali zmanjševanje javnofinančnih izdatkov. Prva možnost bi znižala kupno moč prebivalstva, druga pa bi lahko pomenila slabše ali manj dostopne javne storitve ter nižje proračunske transferje gospodinjstvom, kmetom in podjetjem.

Predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek opozarja, da bi krčenje izdatkov izpad zmanjšalo le »na račun zadušitve gospodarske rasti«. Namesto zakona za razvoj gre zato po njegovi oceni za zakon za razkroj Slovenije. V sindikalnih centralah se bojijo predvsem posegov v pokojninsko in zdravstveno blagajno ter sistem dolgotrajne oskrbe. Posledice bi tako občutili upokojenci, mladi, bolniki in drugi uporabniki javnih storitev. Dodatno skrb so vzbudile izjave predsednika vlade Janeza Janše o številu zaposlenih v javnem sektorju. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf jih razume kot napoved, da bi vlada prihranke lahko iskala pri zaposlenih in že pridobljenih pravicah. Sindikati zato od vlade zahtevajo jasen izračun, kako bo pokrila izpad v zdravstveni in pokojninski blagajni. Pojasnila pričakujejo tudi od strateškega sveta za gospodarstvo pod vodstvom Marka Lotriča. Ta je napovedal, da bo pri pripravi predlogov za krepitev konkurenčnosti upošteval javnofinančne učinke interventnega zakona.

Sindikati ponujajo svojo razbremenitev

Sindikalne centrale medtem nadaljujejo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Po podatkih spletne strani Proti razkroju so jih doslej zbrale približno 35.400 od potrebnih 40.000. Zavrnitev zakona bi po njihovem odprla prostor za drugačno davčno razbremenitev, ki bi zajela vse zaposlene. Predlagajo zvišanje splošne olajšave in spremembo mej dohodninskih razredov. Po njihovih izračunih bi prejemnik minimalne plače na leto dobil 419 evrov neto več, prejemnik povprečne plače 242 evrov, zaposleni z najvišjimi plačami pa do 1800 evrov. Ukrep bi povzročil okoli 300 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov.

Del tega zneska bi se po navedbah sindikatov vrnil z višjimi prilivi DDV zaradi večje potrošnje. Dodaten prostor vidijo pri izdatkih za Nato in v zvišanju prispevne stopnje delodajalcev za socialno varnost. Tudi njihov predlog bi torej imel javnofinančno ceno, vendar bi bil denar po Štrukljevih besedah porabljen za izboljšanje življenjskega standarda velikega dela zaposlenih, ne le »neke elitne skupine«.