Torkova podražitev reguliranih cen naftnih derivatov je privedla do predvidene umiritve razmer na bencinskih servisih. Pritisk kupcev na prodajna mesta se je zmanjšal, prav tako je bistveno upadlo število prodajnih mest, na katerih primanjkuje posamezna vrsta pogonskega goriva. S tem se je izpolnila torkova napoved Saše Bergerja, predsednika uprave Petrola, ki je trdil, da bodo do petka sposobni razmere »stabilizirati«.

»Razmere na prodajnih mestih so se stabilizirale,« je Dnevniku sporočil Petrol. »Prodajna mesta so oskrbljena z gorivom in motenj v oskrbi trenutno ne zaznavamo.« Posamezne izzive sicer povzročajo vremenske razmere in z njimi povezana prevoznost cest, saj na nekaterih območjih velja prepoved vožnje za težka tovorna vozila. »Kljub temu za zdaj ne pričakujemo večjih težav pri oskrbi prodajnih mest, niti danes niti v prihajajočem koncu tedna,« napoveduje vodstvo.

Torkova podražitev je po napovedih vodstva Petrola stabilizirala razmere na bencinskih servisih, kjer ni več zaznati večjih ponudbenih vrzeli. Konec tedna avtomobilski klubi pričakujejo ponoven naval, saj bodo za povečano porabo poskrbeli predvsem tranzitni turisti iz Avstrije, Nemčije in Švice.

Ob avtocestah znatne podražitve

Vladna sprostitev gibanja cen goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah se je že prenesla v znatne podražitve. Na teh črpalkah so se cene goriv po torku ustalile občutno nad reguliranimi. Pregled včerajšnjih cen kaže, da se je na bencinskih servisih Mol in Ina cena litra 95-oktanskega bencina gibala med 1,732 in 1,782 evra, liter dizla pa med 1,879 in 1,929 evra. Na Petrolovih bencinskih servisih so bile cene v povprečju nekoliko višje. Bencin je stal med 1,782 in 1,812 evra za liter, dizel pa med 1,929 in 1,959 evra. V primerjavi z ostalimi črpalkami, na katerih so cene regulirane, je torej 95-oktanski bencin na avtocestnih servisih v povprečju dražji za 12,4 odstotka, dizel pa za 13,4 odstotka.

Deregulacija cen na avtocestnih bencinskih servisih je povzročila občutne razlike v cenah: gorivo je tam v povprečju dražje za več kot 12 odstotkov. Podatki kažejo, da so cene pri Petrolu nekoliko višje kot pri konkurentih Mol in Ina.

Pomemben vir informacij o založenosti posameznih bencinskih črpalk je bila pretekli teden spletna platforma kjejegorivo.si. Od petka, 20. marca, do ponedeljka, 23. marca, je zbrala 11.844 informacij uporabnikov o razmerah na 506 črpalkah po vsej državi. Oddajanje informacij je v tem času naraslo za skoraj trikrat.

S pomočjo skupnosti zbranih podatkov se je potrdila ocena, da je bilo najtežje natočiti dizel, saj je bila povprečna razpoložljivost tega goriva v petek le 35-odstotna, do ponedeljka pa se je izboljšala na 54 odstotkov. Petrol je imel v petek najhujše težave z oskrbo dizla; natočiti ga je bilo mogoče le na vsaki peti črpalki, nakar so se razmere iz dneva v dan zlagoma izboljševale. Nasproten trend so zabeležili na črpalkah Mola in Ine. Če je bilo v petek mogoče natočiti dizel na 82 odstotkih črpalk, je bil v ponedeljek na voljo le še na 59 odstotkih črpalk. V štiridnevnem povprečju je imel najslabšo, 51-odstotno dostopnost dizla Shell, je mogoče razbrati iz končne analize, ki so jo včeraj objavili na platformi.

Petrol dobavljal manj pogosto

Ker se regulirane cene naftnih derivatov po novem določajo vsak teden, in ne več dvakrat mesečno, bo že v torek začel veljati nov cenik. Povečanje povpraševanja je vlada nazadnje spodbudila tudi s tem, da je že več dni prej napovedala »drastične« podražitve. Včeraj se je vzdržala tovrstnih napovedi; uradno informacijo bo razkrila šele v ponedeljek zvečer po seji vlade.

Tržni inšpektorat je med sobotnim nadzorom prodaje naftnih derivatov na Petrolovih bencinskih servisih ugotovil, da so se dobave v zadnjih 14 dneh izvajale manj pogosto. Čez prejšnji konec tedna so bile manjše za polovico, ponekod tudi za dve tretjini, so sporočili iz vlade. V Petrolu vztrajno zavračajo očitke, da bi namenoma zavirali dostavo goriva na prodajna mesta ali ga namenoma skrivali na bencinskih servisih.

Po njihovih besedah se dobava goriv ni zmanjševala, temveč se je število razvozov celo povečalo. V tretjem tednu marca so zabeležili 58-odstotno rast razvozov glede na primerljivo obdobje lani, v marcu pa so za 72 odstotkov povečali količino dostavljenega goriva v primerjavi z lanskim letom. »Glede na logistične izzive zaradi izrazito povečanega odjema je možno, da so bila posamezna manjša prodajna mesta dlje časa brez dostave,« so dodali. »Povečano povpraševanje v marcu ni bilo posledica zmanjšane oskrbe, temveč izrednega povečanja nakupa goriv na prodajnih mestih v Sloveniji, zato na posameznih lokacijah ni bilo mogoče v celoti preprečiti začasnega pomanjkanja goriva.«

Osredotočili so se na zalaganje avtocestnih črpalk

Tednik Mladina je v včerajšnji izdaji opozoril na zanimiv podatek Petrola, in sicer da je od 1. do 21. marca najbolj, za kar 222 odstotkov, povečal obseg dostav na avtocestne lokacije. Za 72 odstotkov je povečal dostavo na obmejne črpalke, dostavo v mestna središča pa le za 34 odstotkov. Ko je vlada 20. marca odpravila regulacijo cen goriv na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah, je Petrol tam zvišal cene goriva bistveno manj kot konkurent Mol, s čimer je povzročil naval tranzitnih potnikov na Petrolove avtocestne črpalke. Šele ko je tudi na njih bistveno podražil goriva, je logistiko preusmeril k ostalim črpalkam, piše Mladina

SDH zahteva obsežno izredno revizijo v Petrolu

Slovenski državni holding (SDH) je vložil zahtevo za sklic skupščine Petrola, na kateri predlaga izvedbo niza posebnih revizij poslovanja za obdobje 2024–2025. Pod drobnogledom revizijske hiše Ernst & Young naj bi se znašli ključni stebri delovanja družbe, od oskrbe z gorivi do spornih svetovalnih pogodb. Državni upravljalec želi preveriti razloge za motnje pri oskrbi bencinskih servisov in zakonitost oblikovanja cen na avtocestah. Poseben poudarek bo na poslih s skupino Perspektiva FT v lasti zakoncev Južna; Vesna Južna je namreč predsednica nadzornega sveta Petrola, kar odpira vprašanja o konfliktih interesov in gospodarnosti pogodb nad 200.000 evrov. Revizija bo preverila še nabavo IT-storitev, pogodbe s franšiznimi partnerji zaradi sumov prikritih delovnih razmerij in vprašanje transparentnosti pri obveščanju delničarjev o arbitražnem sporu z ruskim Gazpromom. Namen ukrepa je zaščita premoženja in ugleda družbe, je sporočil SDH.

Zakonski osnutek, ki naj bi ob hudi krizi preprečil kaos v EU

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je objavilo osnutek zakona o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegove odpornosti. Z zamišljenim zakonom si vlada prizadeva zagotoviti podlago za organizacijske, postopkovne in tehnične ukrepe, ki omogočajo pravočasno predvidevanje kriz, pripravo nanje in usklajen odziv, je sporočilo omenjeno ministrstvo. V slovenski zakonski red vnaša izvajanje več evropskih uredb iz leta 2024, ki naj bi državam članicam EU olajšale pripravo na primere velikih kriz, med katerimi bi se utegnil ustaviti pretok blaga in storitev v Evropi, podobno kot se je zgodilo med pandemijo covida-19. Zakon naj bi torej preprečeval kaos v primeru nove velike krize (vojne, pandemije ali naravne nesreče), zapiranje mej in primanjkovanje nujnega blaga ali storitev. Osnutek zakona uvaja pravila odzivanja držav EU, da trg ostane odprt in oskrba nemotena, ter predvideva uvedbo sistema zgodnjega opozarjanja, v skladu s katerim bo morala tudi Slovenija spremljati, kje bi lahko prišlo do težav v dobavnih verigah, še preden se kriza zares začne. Odvisno od resnosti krize bo lahko država sprejemala strožje ukrepe. Zakonski osnutek bo v javni obravnavi do 15. aprila 2026.

Priporočamo