Gre za znesek, ki mora potrošniku vsak mesec ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb. Pri oceni so v centralni banki upoštevali izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo in objavilo konec lanskega leta, ter napovedano inflacijo za letošnje in prihodnje leto.
»Prilagoditev, o kateri smo govorili že spomladi, ocenjujemo kot smiselno zaradi rasti življenjskih stroškov v obdobju od 2023 do 2025 in tudi v letošnjem letu,« je pojasnil guverner Banke Slovenije Dolenc. Druge prilagoditve omejitev kreditiranja prebivalstva po njihovih ocenah za zdaj niso potrebne.
V Banki Slovenije ocenjujejo, da bo imel ta dvig ob rasti dohodkov in možnosti prilagoditev višine in ročnosti posojil razmeroma majhen vpliv na število novo odobrenih stanovanjskih in potrošniških posojil.
Predlog so dali v javno obravnavo, saj uvajajo prakso javnega posvetovanja o predpisih oziroma aktih s strokovnjaki in zainteresiranimi deležniki. Rok za oddajo pripomb je 15. oktober. Po načrtih bo svet Banke Slovenije nato končno odločitev sprejel do konca tega leta.
V bančnem sistemu se je okrepljeno kreditiranje gospodinjstev nadaljevalo tudi v prvi polovici letošnjega leta. Z visoko medletno rastjo so izstopala stanovanjska posojila. Medletna rast potrošniških posojil se od konca leta 2024 postopoma umirja in je junija letos znašala 9,3 odstotka, medtem ko se je rast stanovanjskih posojil letos dodatno okrepila in junija dosegla 10,1 odstotka. Junija je stanje potrošniških posojil znašalo 3,6 milijarde evrov, stanovanjskih pa 9,7 milijarde evrov. Delež stanovanjskih posojil v BDP se povečuje, a ostaja precej manjši od povprečja evrskega območja, so navedli v centralni banki.
Povpraševanje po kreditih se krepi, zavrnitev je vse več
Po podatkih ankete o povpraševanju po posojilih se je skupno povpraševanje v letu 2025 glede na leto 2024 povečalo za 40,1 odstotka. Rast povpraševanja je mogoče pripisati relativno ugodnim gospodarskim razmeram, ki so jih zaznamovali visoka zaposlenost in rast realnih plač, ter ugodnim pogojem financiranja ob povečanju najemanja stanovanjskih kreditov pred pričakovanim dvigom obrestnih mer. Gospodinjstva so v letu 2025 in v prvi polovici leta 2026 največ povpraševala po posojilih za nakup oz. gradnjo nepremičnin.
Delež zavrnitev se je pri stanovanjskih posojilih v letu 2025 povečal na 34,3 odstotka, pri potrošniških posojilih pa na 25,5 odstotka. Struktura zavrnjenih posojil je v veliki meri odražala strukturo povpraševanja. Med najpogostejšimi razlogi za zavrnitev potrošniških posojil so banke navedle kreditne standarde, ki so strožji od zahtev Banke Slovenije. V lanskem letu se je povečal tudi delež zavrnitev zaradi nestrinjanja stranke s pogoji, predvsem pri posojilih za sprotno potrošnjo in posojilih za poplačilo obveznosti.
Pri stanovanjskih posojilih je bil v letu 2025 in prvi polovici leta 2026 razlog nestrinjanje stranke s pogoji naveden v več kot polovici primerov zavrnitve, predvsem pri posojilih za nakup ali gradnjo nepremičnin ter za nakup trajnih dobrin, kar je po navedbah Banke Slovenije verjetno povezano s povečanim povpraševanjem po teh, verjetno obsežnejših, posojilih, kjer stranke pridobijo večje število ponudb in jih posledično tudi več zavrnejo.
Analiza obremenjenosti gospodinjstev s hipotekarnimi in drugimi stanovanjskimi posojili ter potrošniškimi in drugimi krediti, ki so jih gospodinjstva najela pri banki glede na njihov finančni položaj, kaže, da so bile osebe s hipotekarnim posojilom v povprečju stare 32,6 leta. To kaže, da so kreditojemalci v povprečju med mlajšim delom populacije, ki ima razmeroma nižje dohodke kot ostali del populacije, kar pomeni, da so zato povprečni mesečni obroki manjši, odplačila doba pa daljša. Pri osebah s potrošniškim ali drugim posojilom pri banki je bila povprečna starost 39 let, pri osebah s stanovanjskim posojilom pa 34 let.
Večini oseb, ki so imele v letu 2025 potrošniško posojilo ali drugo posojilo, ki so ga najele pri banki, je odplačevanje kreditov pomenilo srednje oziroma veliko breme. Kljub temu da precejšne število oseb, ki ima posojilo pri banki, šteje to kot obremenjujoče, pa je tistih, ki obroka odplačila posojila niso odplačali, malo. Delež oseb, ki so v zadnjih 12 mesecih zaradi finančne stiske zamudile rok za plačilo obroka hipotekarnega oziroma stanovanjskega posojila, je po podatkih ankete nizek, pri obeh le 2,1-odstoten, pri potrošniškem ali drugem posojilu, najetem pri banki, pa 2,5 odstotka oseb, so v Banki Slovenije zapisali v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti.