Evropo je zajel val protestov. Francija, Italija, Španija, Grčija, Albanija … Razlogi za nezadovoljstvo v omenjenih državah so sicer raznoliki, vendar pa je povsod ob zaostrenih političnih razmerah v ospredju sporočilo, da sedanje razmere zaradi vse višjih življenjskih stroškov vse več prebivalcem ne omogočajo dostojnega življenja.
Po podatkih Eurostata je praktično v vseh državah, kjer trenutno potekajo protesti, visoka stopnja tveganja revščine. V Franciji je lani pod pragom tveganja revščine živelo 16,3 odstotka ljudi, v Italiji 18,6, v Albaniji 19 odstotkov, v Španiji 19,5, v Grčiji 19,6 odstotka. EU je sicer lani zabeležila v povprečju 16,3-odstotno stopnjo tveganja revščine, kar pomeni, da je revščini izpostavljenih več kot 70 milijonov ljudi. Najvišji delež prebivalstva pod pragom tveganja revščine so imeli v Litvi (22,6 odstotka), Latviji (22 odstotkov) in Bolgariji (21,2 odstotka). Najnižjega pa na Češkem (9,6 odstotka), Danskem (11,8 odstotka) in Slovaškem (12,2 odstotka).
Čeprav je Slovenija s stopnjo tveganja revščine (še) pod povprečjem EU, pa je skrb vzbujajoča njena hitra rast. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je leta 2025 pod pragom tveganja revščine živelo 14,3 odstotka oziroma 298.000 oseb, kar je 1,1 odsotne točke oziroma 22.000 ljudi več kot leta 2024 in 55.00 več kot leta 2021, ko je bila stopnja tveganja revščine 11,7-odstotna. Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je lani znašala 8,6 odstotka in se je v primerjavi z letom 2024 zvišala za 1,3 odstotne točke. To pomeni, da je v najmanj treh od zadnjih štirih let pod pragom tveganja revščine živelo približno 157.000 ljudi.
Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo lani v Sloveniji znašal 1021 evrov na mesec in je bil za 40 evrov višji kot leto prej. Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 2144 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1531 evrov na mesec.
Energetska revščina
V humanitarnih organizacijah opozarjajo, da se vsako jesen z začetkom kurilne sezone močno poveča tudi število prošenj za pomoč pri plačilu stroškov ogrevanja in elektrike ter nakupu energentov, kot so drva in kurilno olje. Po podatkih Sursa je bila energetska revščina gospodinjstev v Sloveniji lani 6,8-odstotna. Energetsko revnih naj bi bilo približno 59.000 gospodinjstev, v njih pa je živelo okoli 100.000 ljudi oziroma 10.000 manj kot leto prej. Enako kot leto prej je bil tudi lani delež energetsko revnih gospodinjstev največji med enočlanskimi gospodinjstvi (14,2 odstotka).
Prejemki premožnih rastejo hitreje kot plače revnih
Kako je mogoče, da se revščina v Sloveniji stopnjuje, ko pa imamo po drugi strani eno najvišjih gospodarskih rasti v EU (v letošnjem drugem četrtletju je BDP porasel za kar pet odstotkov), rekordno nizko brezposelnost in rast plač, ki se je avgusta na letni ravni v neto znesku nominalno zvišala za kar 8,1 odstotka, realno, ob upoštevanju inflacije, pa za pet odstotkov?
Po mnenju ekonomista Maksa Tajnikarja je glavni razlog v »prerazporeditvi dobičkov v korist profita«. Po v tem mesecu objavljenih podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) in Sursa je bila lani rast čistega dobička v podjetjih kar 13,1-odstotna. »Dobički podjetij rastejo bistveno hitreje kot plače, pri čemer pa niso nič kaj bolj obdavčeni. Tako potiho nastaja sloj zelo bogatih ljudi, medtem ko vse bolj zmanjkuje denarja za javne storitve. Šibak javni sektor pa je najhitrejša pot v revščino,« pravi Tajnikar in dodaja, da je enak trend zaznati tudi v Franciji, Italiji in drugih državah, ki se zdaj soočajo s protesti. Kakšnih podobno nasilnih protestov v Sloveniji sicer ne pričakuje, opozarja pa, da lahko zaradi poti, po kateri gremo, tudi zelo hitro izbruhnejo.
Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik pa meni, da so podatki o tveganju revščine nekoliko zavajajoči. »Stopnja tveganja revščine meri delež ljudi z dohodkom pod 60 odstotki nacionalnega medialnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka po socialnih transferjih. To pomeni, da se primerja delež ljudi z nizkimi prihodki v primerjavi z vsemi drugimi. Z rastjo plač so pač eni pridobili več kot drugi, pri čemer je treba vedeti, da so tudi več ustvarili. Če bi uvedli uravnilovko, revščine v teoriji sploh ne bi bilo. Po tej metodologiji je ni niti na Kubi,« pojasnjuje Lahovnik. Ob tem pa meni, da ima merjenje stopnje tveganja revščine veliko pomanjkljivost, saj poleg prejemkov ne upošteva tudi premoženja. Če bi ga, bi bili podatki lahko tudi bistveno drugačni, pravi.
Naj ob tem dodamo, da je Ginijev količnik, ki meri stopnjo dohodkovne ali premoženjske neenakosti, v Sloveniji lani znašal 24,6 odstotka, kar je bistveno manj od povprečja EU (29,2 odstotka).
Vse več revnih zaposlenih
Da se življenjske razmere vse hitreje slabšajo tudi v Sloveniji, ugotavljajo tudi v humanitarnih organizacijah. Povpraševanje po humanitarni pomoči že več let vztrajno raste, pri čemer opažajo, da postaja vse izrazitejši problem prehranska negotovost. »V preteklosti je bila pomoč s prehranskimi paketi le ena od oblik podpore, s katero smo družinam pomagali premostiti socialne ali finančne stiske. Danes pa se vse pogosteje srečujemo z družinami, ki kljub skrbnemu ravnanju z denarjem in rednemu plačevanju obveznosti nimajo dovolj sredstev za osnovne življenjske potrebščine. Ker se zavedajo, da lahko neplačane položnice vodijo v dolgove, izvršbe, odklop elektrike ali celo izgubo doma, dajejo prednost plačilu teh obveznosti, varčujejo pa pri hrani. Kot nam je nekoč pojasnila neka mama: 'Bolje je biti lačen kot brez strehe nad glavo',« je povedala Tina Plevnik, koordinatorica humanitarnega programa Botrstvo v Sloveniji.
Ob tem se je v zadnjih letih močno spremenila tudi struktura družin, ki zaprosijo za pomoč. »Med družinami, ki jim pomagamo, so začeli prevladovati revni zaposleni. Zaposlitev številnim družinam očitno ne zagotavlja več finančne varnosti. Mnoge živijo na robu, kjer jih od hujše stiske loči le neki večji nepredviden strošek, podražitev najemnine, dolgotrajna bolezen, ločitev ali drug izreden življenjski dogodek,« pravi Alenka Petkovšek, predsednica Zveze Anite Ogulin.
Da so potrebe po hrani vse večje, opažajo tudi na Rdečem križu Slovenija (RKS) in v Karitasu. »Med našimi prejemniki je vedno več starejših, ki prejemajo minimalne pokojnine, vedno več je revnih zaposlenih, ki jim plače ne zadoščajo za dostojno preživetje, enočlanskih gospodinjstev in enostarševskih družin, najemnikov in tistih, ki imajo zdravstvene težave. Našo pomoč pa seveda potrebujejo tudi prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, brezposelne osebe,« pravijo na RKS. Izkušnje Karitasa so podobne, pri čemer ugotavljajo, da se je višina njihove pomoči v hrani in v obliki plačila položnic v zadnjih desetih letih kar podvojila.
Pod pragom tveganja vsak 20. delovno aktivni prebivalec
Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport pojasnjujejo, da je stopnja tveganja revščine v letu 2025 med delovno aktivnim prebivalstvom znašala 5,5 odstotka in med zaposlenimi 3,1 odstotka, kar je po podatkih Eurostata peta najnižja stopnja tveganja revščine med delovno aktivnimi v EU. Najnižjo stopnjo beleži Finska (3,1 odstotka), najvišjo Bolgarija (11,8 odstotka), povprečje držav članic EU pa znaša 8,3 odstotka.
Po njihovih besedah imajo pri ukrepanju glede višine plač omejene pristojnosti. Delavci in delodajalci svobodno in avtonomno določajo višino osnovnih plač v individualnih pogodbah oziroma posameznih tarifnih razredih kolektivnih pogodb, bodisi na nacionalni ravni, panožni ravni ali ravni konkretnega podjetja. Edini instrument, s katerim država lahko vpliva na višino bruto plač, je določitev višine minimalne plače, ki pa se je v lanskem letu povišala za skoraj 14 odstotkov, so povedali na gospodarskem ministrstvu.
Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve ob tem dodajajo, da namenjajo posebno pozornost zagotavljanju pomoči najbolj ranljivim. Ob zagotavljanju nujne pomoči humanitarnim organizacijam pa si, kot pravijo, prizadevajo tudi za dolgoročne rešitve, ki ljudem omogočajo večjo socialno varnost in dostojno življenje. Med ključnimi ukrepi navajajo dostopnejša stanovanja in učinkovite socialne transferje.