Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je danes začela zbirati podpise za svoj predlog spremembe zakona o davku na dodano vrednost. Kot je pred ljubljansko upravno enoto na Linhartovi cesti povedala generalna sekretarka konfederacije Martina Vuk, je njihov »prvi cilj zbrati 5000 overjenih podpisov volilk in volilcev«, da bodo predlog lahko vložili v državni zbor. Podpise bodo zbirali do 15. januarja 2027.
Sindikati predlagajo trajno petodstotno stopnjo DDV za osnovna živila, tudi za brezglutenske izdelke, in nekatere kmetijske proizvode. Za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo bi začasno veljala 9,5-odstotna stopnja. Trgovce bi zavezali, da davčno znižanje prenesejo v cene za kupce. Pri nadzoru bi po besedah Martine Vuk upoštevali cene v 90 dneh pred uvedbo nižjega DDV, trgovci pa bi jih lahko zvišali, če bi izkazali višje vhodne stroške.
Če interventni zakon na referendumu obstane
Volilci bodo 6. decembra odločali o uveljavitvi celotnega interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki poleg davkov posega tudi v delovna razmerja, pokojnine in zdravstvo. Če bo večina veljavnih glasov za uveljavitev zakona, ga bo državni zbor poslal v razglasitev. Zakon bo obstal tudi, če bo večina glasovala proti, a ne bo dosežen zavrnitveni kvorum. Za izbrana osnovna živila se bo DDV z 9,5 na pet odstotkov znižal prvi dan drugega meseca po uveljavitvi zakona. Vlada bi lahko s posebnim sklepom znižala DDV za energente na 9,5 odstotka za največ devet mesecev.
Če bodo sindikati zbrali dovolj podpisov, bodo svoj predlog lahko vložili tudi v tem primeru. Ker bi bil nižji DDV za izbrana živila že določen z interventnim zakonom, bi bila posebnost sindikalnega predloga obveznost trgovcev, da davčno znižanje prenesejo v cene za kupce.
Če volilci interventni zakon zavrnejo
Za zavrnitev mora proti zakonu glasovati večina tistih, ki so veljavno glasovali, in hkrati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Če sta izpolnjena oba pogoja, nižji DDV iz interventnega zakona ne začne veljati. Sindikalni predlog bo še vedno mogoče vložiti in obravnavati. Odprto pa je, ali bi ga državni zbor lahko sprejel že v prvem letu po uradni razglasitvi izida.
Premier Janez Janša je ob vložitvi sindikalne pobude 4. novembra zatrdil, da v primeru zavrnitve interventnega zakona podobnega zakona eno leto ne bi bilo mogoče sprejeti. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v 25. členu določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi izida ne sme sprejeti zakona, ki bi bil »vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volilcev«. Ustavno sodišče je v 64. točki julijske odločbe, s katero je dopustilo referendum, izrecno zapisalo, da obsega te omejitve v primeru zavrnitve zakona ni presojalo.
Ustavna sodnika Rok Svetlič in Marko Starman sta v ločenih mnenjih ocenila, da bi poslanci lahko DDV znižali s samostojnim zakonom tudi pred iztekom leta. Ustava namreč izključuje referendum o davčnih zakonih. Po njuni razlagi zato zavrnitev širšega interventnega zakona ne bi smela preprečiti, da državni zbor njegove davčne ukrepe sprejme posebej.
Pri sindikalni noveli ostaja odprto še vprašanje pravil za trgovce. Za presojo bi bilo pomembno, ali je obveznost znižanja cen sestavni del davčnega ukrepa ali samostojna ureditev maloprodajnih cen. Po besedah Martine Vuk bi o tem, katere določbe bi enoletna omejitev zajela, ob morebitnem sporu odločalo ustavno sodišče. Sindikati se medtem osredotočajo predvsem in zgolj na zbiranje podpisov.