Četrta Janševa vlada je tu

Nova vlada ima tako 15 ministric in ministrov, od tega eno ministrico brez resorja. Največ, sedem ministrskih mest, je pripadlo SDS. Andrej Šircelj bo vodil ministrstvo za finance, Franci Matoz ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Tone Kajzer ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Borut Rončević ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Polona Rifelj ministrstvo za okolje in prostor, Ignacija Fridl Jarc ministrstvo za kulturo, Suzana Lep Šimenko pa bo ministrica brez resorja, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Demokrati imajo tri ministre. Predsednik stranke Anže Logar bo prevzel ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Tadej Ostrc ministrstvo za zdravje, Mihael Zupančič pa ministrstvo za pravosodje.

NSi vodi štiri resorje. Jernej Vrtovec bo minister za infrastrukturo in energetiko, Valentin Hajdinjak minister za obrambo, Janez Cigler Kralj minister za kmetijstvo, Mateja Ribič pa ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve. Fokus bo v vladi zastopala Monika Kirbiš Rojs, ki bo vodila ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. SLS je kljub sodelovanju v koaliciji ostala brez ministrskega mesta.

Že nocoj prve kadrovske poteze

Drevi sledi še zaprisega vlade, nato pa še ustanovna seja. Na njej je pričakovati prve organizacijske in kadrovske odločitve nove izvršilne oblasti. Med prvimi imenovanji so običajno generalni sekretar vlade, državni sekretarji ter vodje nekaterih ključnih vladnih služb in uradov.

Med možnimi prvimi kadrovskimi potezami se omenjajo tudi zamenjave na čelu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, vladnega urada za komuniciranje in policije. Na čelo Sove naj bi se po nekaterih informacijah vrnil Janez Stušek, ki je agencijo vodil že v času tretje Janševe vlade. Za vodenje vladnega urada za komuniciranje se omenja Sebastjan Jeretič, v vrhu policije pa kot možni naslednik Damjana Petriča Damir Ivančić.

Janša je v današnji razpravi novo vlado opisal kot izkušeno ekipo, ki si želi »sistematičen in dolgočasen mandat«, opoziciji pa napovedal vabilo k partnerstvu za razvoj oziroma partnerstvu za uspešno Slovenijo. Opozicijske stranke so med razpravo vladi očitale predvsem namero po odpiranju ideoloških bojev, tveganje privatizacije javnih sistemov in politično lojalnost pri izbiri nekaterih ministrov. Koalicijski poslanci so na drugi strani poudarjali, da država potrebuje stabilno, operativno vlado, manj birokracije, odgovorno porabo javnega denarja in jasnejšo razvojno smer.

Burna razprava med novo koalicijo in opozicijo

Poslanec Janez Žakelj je v imenu poslanske skupine NSi, SLS in Fokus zavrnil očitke opozicije, da je nova vlada rezultat prevare volilcev. Po njegovih besedah se je prav prejšnja vlada izmikala odgovornosti za trenutne razmere, predvsem za primanjkljaj v državnem proračunu, krivdo zanj pa prelagala na intervencijski zakon. »Če to ni prevara volilcev, potem res ne vem, kaj je,« je poudaril. Opozoril je tudi na obrambne zaveze, sprejete že leta 2024, in na opozorila Nata zaradi njihovega neizpolnjevanja. Po njegovem mnenju je s tem »prevara slovenske in evropske javnosti še jasnejša«. Kljub ostrim očitkom prejšnji oblasti je poudaril, da današnja razprava ne bi smela biti namenjena obračunavanju s preteklostjo, temveč odpiranju novega poglavja.

Podporo ministrski ekipi so napovedali tudi Demokrati.

 

Poslanka Barbara Levstik Šega je dejala, da bo državni zbor odločal o tem, ali bo Slovenija v zahtevnem času dobila stabilno, operativno in odgovorno izvršilno oblast. Po njenih besedah ljudje od politike ne pričakujejo več lepih stavkov, novih komisij in strategij, ki ostanejo v predalih, temveč delujočo državo. »Pričakujejo, da bodo prišli do zdravnika, pričakujejo, da se bo delo splačalo, pričakujejo, da mladi ne bodo zapuščali Slovenije zato, ker tukaj ne vidijo priložnosti,« je dejala. Kot razloge za vstop Demokratov v koalicijo je navedla močnejše gospodarstvo, višje neto plače, krajše čakalne dobe, učinkovitejšo pravno državo, ostrejši boj proti korupciji, debirokratizacijo in bolj enakomeren razvoj države. Posebej je poudarila decentralizacijo. »Slovenija ni samo Ljubljana, Slovenija so Koroška, Prekmurje, Bela krajina, Zasavje, Primorska, Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Notranjska in vse druge pokrajine, občine, vasi in mesta, kjer ljudje prepogosto čutijo, da se odločitve sprejemajo daleč od njih,« je dejala. Od nove vlade Demokrati pričakujejo tudi odgovorno finančno politiko. Razbremenitve dela so po njihovem potrebne, a morajo biti izvedene premišljeno in z jasnim razumevanjem javnofinančnih učinkov.

Opozicija: Država ni bankomat za ozke interesne skupine

Povsem drugače so predlagano ministrsko ekipo ocenili v opoziciji. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je novo vlado opozoril, da Slovenija ne sme postati plen političnih in interesnih skupin. »Slovenija ni plen, ki se ga razdeli med prijatelje in financerje. Ni oder za ideološke predstave, ni prostor za stare zamere, še manj bankomat za ozke interesne skupine. Slovenija smo skupnost,« je poudaril. Sajovic je dejal, da v Svobodi pričakujejo, da bo vlada delala za ljudi, ne proti njim. Če bo predlagala dobre ukrepe, jih bodo, kot je napovedal, znali priznati. Če pa bo razgrajevala socialno državo, slabšala položaj ljudi, privatizirala javne servise, odpirala ideološke fronte in državo razumela kot plen, potem naj ne pričakuje tišine, temveč »glasen, jasen in odločen upor«.

Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je bila kritična predvsem do napovedanih davčnih razbremenitev in obsežnih posegov v javne sisteme, zlasti zdravstvo in šolstvo. V SD jih skrbi tudi odnos nove koalicije do socialnega dialoga, svobode medijev in vladavine prava. Podpirajo pa nekatere napovedane ukrepe, med njimi brezplačne vrtce, uvedbo pokrajin in kulturne bone za mlade. Opozorila je tudi na zaslišanja ministrskih kandidatov pred parlamentarnimi odbori. Po njeni oceni so bili nekateri odgovori presplošni in brez konkretnih opredelitev, še posebej na področju dela. Kot problematično je izpostavila združitev resorjev za gospodarstvo in delo, saj po njenih besedah še vedno ni jasno, kdo bo odgovoren za socialne in delavske pravice ter v čigavi pristojnosti bosta pokojninski sistem in položaj invalidov. »Poraja se nam tudi pomislek, ali je bilo imenovanje kandidatk in kandidatov povezano zgolj z njihovim strokovnim delom ali pa so bili morda izbrani predvsem zaradi svoje politične lojalnosti,« je dejala. Spomnila je tudi, da je parlamentarna matematika po volitvah privedla do manjšinske vlade s podporo nekaterih strank, ki so pred volitvami nastopale z drugačnimi sporočili in obljubami.

Mesec: Ključno bo, ali bo vlada reševala probleme ali odpirala fronte

Vodja poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec je poudaril, da se mora vsaka vlada dokazati z delom. Priznal je, da odhajajoča vlada Roberta Goloba ni bila popolna in da ni dokončala vseh zastavljenih projektov, zlasti na področju zdravstva in stanovanjske politike. Ob tem pa je poudaril, da je dokončala 33 od 36 reform iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. »Smo bili pa prva reformna vlada po več kot 15 letih v Sloveniji,« je dejal. Kot največje težave v državi je Mesec izpostavil čakalne vrste v zdravstvu, prometne zamaške, stanovanjski trg, politično kulturo in dolgotrajnost sodnih postopkov. Po njegovih besedah bo ključno vprašanje, ali se bo prihodnja vlada teh problemov lotila konstruktivno ali pa bo mandat zaznamovan predvsem z ideološkimi spori in ukrepi, ki bodo zgrešili svoje cilje.

Mesec je bil kritičen tudi do predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Po njegovi oceni ta namesto konsolidacije javnih financ ustvarja novo milijardo primanjkljaja in razbremenjuje predvsem bogate. Opozoril je še, da prelivanje javnega denarja v zasebni sektor pomeni manj denarja za javno zdravstvo. Ko ima kdo resne zdravstvene težave, je poudaril, gre v Univerzitetni klinični center, kjer zdravijo najtežje bolezni in opravljajo najzahtevnejše posege. V Levici in Vesni ministrske ekipe ne bodo podprli. Prav tako podpore niso napovedali v SD in Svobodi. Nova koalicija večjih zapletov pri potrjevanju ministrske ekipe sicer ne pričakuje.