V celjski škofiji se podobno kot v mnogih drugih soočajo s pomanjkanjem duhovnikov. Potem ko je lani umrl župnik Vlado Leskovar, so težavo v treh župnijah rešili tako, da so njihovo vodenje zaupali grkokatoliškemu duhovniku Gorazdu Bastašiću. Po besedah slednjega to ni nič nenavadnega, saj grkokatoliški duhovniki pogosto pomagajo katoliškim.

Gre za posavske župnije Bizeljsko, Dobova in Kapele. Bastašić, sicer duhovnik grkokatoliške Križevačke eparhije s sedežem v Križevcih na Hrvaškem, ki zajema tudi grkokatoliške vernike v Sloveniji, je vodenje vseh treh prevzel z dovoljenjem obeh škofov letos poleti. Za to se je odločil, ker je v celjski škofiji veliko pomanjkanje duhovnikov in ker dobro pozna tamkajšnje krajevne razmere. Že prej je namreč v vseh treh župnijah deloval kot Leskovarjev pomočnik. Prav tako je bil rojen v celjski škofiji in je v Sloveniji tudi odraščal, je povedal za STA. Dela ima, kot pravi, čez glavo, saj upravljanje treh župnij ni majhen zalogaj.

Mašo tako kot vsi katoliški duhovniki vodi po rimskem obredu, prav tako so normalno veljavni vsi zakramenti, ki jih podeljuje.

Skrbi za pastoralo

V župnijah skrbi za redne maše, obhajanje drugih zakramentov, pogrebe in pastoralno življenje. Je pa v nasprotju s predhodnikom razbremenjen gospodarskih in organizacijskih nalog, ki jih v vsaki od treh župnij v sodelovanju z njim opravlja ekipa treh laikov. Sam tega, da kot grkokatoliški duhovnik mašuje v katoliški cerkvi, ne dojema kot nič zelo posebnega. »Grkokatoliški duhovniki, ki dobijo dovoljenje Svetega sedeža za obhajanje maše v rimskem obredu, namreč pogosto mašujejo in pomagajo duhovnikom v katoliških župnijah. Res pa je, da ni tako običajno, da bi katoliške župnije tudi vodili,« je povedal. V Sloveniji sta sicer po njegovih besedah še vsaj dva grkokatoliška duhovnika, eden od njiju pomaga tudi v katoliških župnijah. Mašo tako kot vsi katoliški duhovniki vodi po rimskem obredu, prav tako so normalno veljavni vsi zakramenti, ki jih podeljuje, je povedal. Na Škofiji Celje so ocenili, da Bastašić svoje delo opravlja dobro in goreče, tudi krajani so ga po njihovih informacijah lepo sprejeli in ga podpirajo.

Razlika le v obredu

Ob tem so pojasnili, da rešitev, ko grkokatoliški duhovnik priskoči na pomoč v Katoliški cerkvi, omogočata zakonik cerkvenega prava za Katoliško cerkev in zakonik kanonov vzhodnih cerkva, med njimi tudi grkokatoliške. Določata namreč, da lahko vzhodni škof svojemu duhovniku dovoli začasni odhod v drugo delno Cerkev, tudi katoliško škofijo, kjer primanjkuje duhovnikov ali obstaja pastoralna potreba. Grkokatoliška cerkev je namreč del Katoliške cerkve. Priznava papeža kot vrhovnega poglavarja, hkrati pa ohranja vzhodni (bizantinski) bogoslužni obred in tradicijo. Glavna razlika tako ni v veri, temveč v bogoslužnem obredu, tradiciji in cerkveni ureditvi. Med drugim je razlika v tem, da so lahko grkokatoliški duhovniki poročeni. Lahko pa verniki obeh cerkva hodijo k maši, spovedi in obhajilu v katero koli izmed njih, saj so zakramenti popolnoma veljavni in enakovredni, so pojasnili na škofiji.

Priporočamo