Reja kokoši nesnic v kletkah naj bi vzela slovo s koncem leta 2033 in ne 2034, pri kastraciji do sedem dni starih pujskov pa naj bi bili v zakonu zapisani dve različici. Analgezija in anestezija bi bili obvezni, če bo rejcem na voljo anestetik, ki ga nanesejo na površino, če takšnega anestetika v Sloveniji ne bo, pa bi lahko pujske kastrirali tudi zgolj z uporabo protibolečinske terapije.

Vsaka sprememba zakona o zaščiti živali naleti na burne odzive – predvsem zaščitnikov živali na eni strani in rejcev na drugi. Tudi zadnja zakonska novela ni izjema. Med javno obravnavo je nanjo prispelo blizu dva tisoč pripomb. Skoraj sedemsto prek E-demokracije, kjer je bila objavljena, in še približno 1100 v glavno pisarno Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Večina jih je bila plod organizirane akcije zaščitnikov živali, ki se zavzemajo, da bi v zakonu ostalo vse, kar je Golobova vlada po njihovih željah vanj vnesla lani.

Analgezija in anestezija bi bili obvezni, če bo rejcem na voljo anestetik, ki ga nanesejo na površino, če takšnega anestetika v Sloveniji ne bo, pa bi lahko pujske kastrirali tudi zgolj z uporabo protibolečinske terapije.

Minimalno sledili zahtevam nevladnikov

»Ne smemo dovoliti, da bi se družbene prioritete postavljale na podlagi posameznih nevladnih organizacij. Nekje mora vseeno prevladati razum. Najti se mora nekdo, ki bo ločil empatijo do živali od empatije do drugih težav, s katerimi se spopadamo. Družba lahko povsem legitimno zahteva humano ravnanje z živalmi in sankcionira nepotrebno trpljenje. Iz tega pa še ne sledi, da mora biti za vsako posamezno žival zagotovljeno praktično neomejeno zdravljenje ali oskrba. Določiti mora meje med tem, kar je zaželeno, in tem, kar si lahko privoščimo,« je te dni v Dnevnikovih pismih bralcev zapisal doktor veterinarske medicine Marko Višnar in eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za prašičerejo.

Iz zapisnikov delovne skupine za pripravo sprememb zakona o zaščiti živali, ki nam jih je na naše zaprosilo posredovala UVHVVR, izhaja, da večina njenih članov razmišlja podobno kot Višnar, zato so le minimalno sledili zahtevam nevladnikov. V tej delovni skupini so bili poleg predstavnikov UVHVVR in ministrstva za kmetijstvo tudi predstavniki kmetijske in veterinarske zbornice, Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije, Nacionalnega centra za dobrobit živali pri ljubljanski veterinarski fakulteti ter predstavnika ljubljanske biotehniške in mariborske kmetijske fakultete.

Prvega januarja 2034 konec baterijske reje kokoši

Po veljavnem zakonu bi morala Slovenija rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah ukiniti 1. januarja 2029. V osnutku novele zakona o zaščiti živali, ki je bil v javni obravnavi, so ta datum sprva pomaknili na 1. januar 2035, po zadnji različici pa naj bi se prehodno obdobje za uveljavitev prepovedi kokošjih kletk končalo 31. decembra 2033. Po enem od vmesnih predlogov bi morale kokoši iz obogatenih kletk do 31. decembra 2031, izjemoma (če bi rejec izkazal posebne objektivne okoliščine, zaradi katerih pravočasna prilagoditev ne bi bila mogoča), na podlagi individualne odločbe, pa do 31. decembra 2034. Toda kasneje so ta predlog zaradi ocene, da bi bila izvedba administrativno prezahtevna, opustili in je ostalo pri prepovedi kletk za vse z začetkom leta 2034. Dodajmo, da namerava Bruselj v začetku decembra objaviti osnutek evropske uredbe o dobrobiti perutnine, ki naj bi za prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah predvidevala dvanajstletno prehodno obdobje.

UVHVVR je pretekli mesec med 32 gospodarstvi, kolikor se jih še ukvarja z rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah, opravila anketo. Odgovori so med drugim pokazali, da je povprečna starost izvajalcev 66 let in da jih namerava sedem po uveljavitvi prepovedi kletk rejo opustiti (pet tudi v primeru, če bi jim država preusmeritev financirala 80-odstotno). Na vprašanje, komu prodajajo jajca iz baterijske reje kokoši, so vprašani največkrat navedli, da trgovinam, javnim zavodom, gostinstvu, posrednikom ter kupcem na domu in na tržnicah.

Veterinarji: Rejci že ne bodo pikali živali!

Veliko polemik je izzvala tudi kastracija do sedem dni starih pujskov. Po veljavnem zakonu o zaščiti živali od 1. januarja letos na živo, brez uporabe anestezije in analgezije, ni več dovoljena. Veznik »in« med tema postopkoma je ostal tudi v osnutku zakonske novele, ko je bila v javni obravnavi, kmetijska zbornica pa se je ves čas zavzemala, da bi ga nadomestili z »ali«. To bi v praksi najverjetneje pomenilo, da bi kastracije v večini primerov potekale brez anestezije, pri kateri vztrajajo zaščitniki živali. Poudarjajo, da izvedbene in finančne težave ne morejo biti razlog za znižanje standarda dobrobiti živali.

Vsi člani delovne skupine razen predstavnika kmetov so se zavzeli za obvezno uporabo tako anestezije kot protibolečinske terapije (analgezije), a ker bi lahko pujske kastrirali tudi ustrezno usposobljeni rejci ali druge osebe na kmetiji, so skočili pokonci veterinarji, rekoč: ne, rejci pa živali ne bodo »pikali« oziroma jim z injekcijsko iglo vbrizgavali anestetikov, saj lahko to po veterinarski zakonodaji počno le veterinarji.

»Zaščitni« dodatek Jožeta Podgorška

V zvezi s tem so našli kompromisno rešitev, po kateri bi smeli usposobljeni rejci pujske kastrirati v lokalni anesteziji, in sicer tako, da bi anestetik nanesli na površino. Eden takšnih veterinarskih pripravkov je steri-solfen (trio-solfen), ki pa na slovenskem trgu še ni registriran. Po navedbah UVHVVR so jim v Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke pojasnili, da je postopek registracije tega pripravka v sklepni fazi. »Učinkovit anestetik bo registriran v Sloveniji, preparat bo dobavljiv, način aplikacije anestetika pa je sprejemljiv tako za rejce kot za veterinarsko stroko, saj ga je mogoče aplicirati topikalno (z nanosom na površino) in z oblivanjem tkiv v rani,« so pojasnili na UVHVVR. Tudi v noveliranem zakonu o zaščiti živali naj bi tako pri kastraciji do teden dni starih pujskov ostala obvezna uporaba analgezije in anestezije. Ta poseg bodo lahko poleg veterinarjev na podlagi sporazuma, sklenjenega z veterinarsko organizacijo, izvajale tudi ustrezno usposobljene osebe v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo, in sicer z uporabo sredstev za anestezijo, ki jih aplicirajo topikalno.

Prvak kmetijske zbornice Jože Podgoršek je opozoril, da dolgoročnih rešitev ni mogoče graditi zgolj na pričakovanjih glede prihodnje dobavljivosti pripravkov, zato je dosegel, da so v zakonsko novelo, ki čaka, da jo kmetijski minister Janez Cigler Kralj pošlje v koalicijsko usklajevanje, vnesli še tole »zaščitno« besedilo: »Ustrezno usposobljena oseba lahko v primeru nerazpoložljivosti farmakoloških sredstev za anestezijo, ki se aplicirajo topikalno, kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti izvede zgolj z uporabo analgezije neposredno pred posegom in po njem.« 

Kaj pa mačke, psi in konji?

Od 1. januarja 2027 bi morale biti vse lastniške mačke ustrezno označene in vpisane v register hišnih živali. Toda delovna skupina za pripravo sprememb zakona o zaščiti živali politikom predlaga ohranitev besedila, kakršno je bilo v javni obravnavi. Po njem bi bilo čipiranje mačk obvezno le v primeru spremembe njihovega lastništva.

Prvotno besedilo osnutka novele zakona o zaščiti živali naj bi ostalo tudi pri določilu, nanašajočem se na privezovanje psov, ki je od 11. novembra lani prepovedano. Med izjeme, za katere to ne bi veljalo, namerava aktualna vlada pod določenimi pogoji uvrstiti tudi pse, skotene pred 1. januarjem 2027, v nočnem času pa tudi pse na kmečkih dvoriščih, ki opravljajo vlogo čuvajev.

Kar zadeva posebno zavetišče za zapuščene in upokojene kopitarje, ki naj bi ga v celoti financirali davkoplačevalci, ostaja pri prvotnem predlogu, da določila v zvezi s tem zavetiščem črtajo iz zakona o zaščiti živali. Oskrbo kopitarjev naj bi vključili v sistem prehodnih hlevov. »Prehodni hlev je namenjen začasni oskrbi odvzetih rejnih živali različnih vrst. Njegova naloga je zagotoviti ustrezno namestitev, oskrbo in po potrebi rehabilitacijo živali do odločitve o nadaljnji namestitvi, oddaji oziroma prodaji. Trajna namestitev rejnih živali na račun javnih sredstev ni predvidena,« piše v zapisniku z zadnje seje delovne skupine za pripravo sprememb zakona o zaščiti živali.

Priporočamo