Novela zakona, ki so jo pripravili v koaliciji SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu, za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ponovno razglaša 17. maj. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinjen, je poročala STA.
Po noveli bodo posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena.
Novela med drugim določa obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Enako velja tudi za posmrtne ostanke vseh še nepokopanih žrtev. Novela določa tudi obvezno trajno hrambo vzorcev, pa tudi obveznost zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna za odvzem, hrambo in analize bioloških vzorcev ter raziskav. Dopušča tudi možnost sklenitve meddržavnih sporazumov ali posebnih dogovorov za prenos vzorcev DNK tujim državnim institucijam.
Novela zakona spreminja sestavo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, po kateri bo strokovnjaka kriminalistične nadomestil strokovnjak muzealske stroke kot skrbnik depojev predmetov iz prikritih vojnih grobišč.
Novelo so poleg predlagateljev podprli poslanci Resnice in oba poslanca narodnih skupnosti. Poslanec in prvak Resnice Zoran Stevanović je v obrazložitvi glasu povedal, da absolutno podpirajo novelo zakona, pa tudi pokop posmrtnih ostankov žrtev na največjem pokopališču v Sloveniji.
"Mislimo, da ni treba še bolj deliti narod, vršiti še večje ideološke razprtije z določanjem novih datumov in novih praznikov, ker bi ljudje radi enkrat na to pozabili," je dejal. Zakon bodo po njegovih besedah soglasno podprli izključno, ker cenijo dostojen pokop vseh žrtev bistveno bolj kot vse ostalo. "Sicer, če nam ne bi bil zaklenjen amandma na člen, ki govori o prazniku, bi ta člen zagotovo črtali," je dodal.
Večna politična tema
Pokop žrtev povojnih pobojev je ena izmed tem, ki v slovenski politiki praviloma hitro presežejo raven zakonskega besedila. Pred poslanci je bil namreč predlog sprememb zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katerim bi 17. maj znova razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan je bil prvič razglašen maja 2022, v času tretje vlade Janeza Janše, leto pozneje pa ga je vlada Roberta Goloba ukinila.
Predlog so vložili poslanci SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokusa. Sprva so predlagali zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v dva zakona, po opozorilih zakonodajno-pravne službe pa so ga na odboru za obrambo preoblikovali v novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Poleg ponovne uvedbe spominskega dne predlog določa, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani.
Predstavnica predlagateljev Iva Dimic iz NSi je poudarila, da pri zakonu ne gre zgolj za pravno vprašanje, temveč za odnos družbe do mrtvih. »Ne govorimo samo o zakonu, govorimo o temelju naše civilizacije. Kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih?« je dejala. Družba se mora po njenih besedah vprašati, ali bo mrtve še naprej delila na »naše in vaše«, na vredne spomina in nevredne groba. Sprava, je dodala, ni pozaba ali molk, temveč priznanje trpljenja vseh.Vlada proti, predsednica za širši dogovor
Do zakona se je danes opredelila tudi vlada v odhodu. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je namreč sprejela mnenje o predlogu zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč in ocenila, da predlog zahteva dodatno strokovno, pravno, organizacijsko in finančno proučitev, da bodo predlagane rešitve izvedljive ter usklajene z načeli pietete, pravne varnosti in enakega dostojanstva vseh žrtev. Zato ga ne podpira.Minister za obrambo Borut Sajovic je v parlamentu poudaril, da je prav, da imajo vsi mrtvi, ne glede na stran, ime in priimek, svoj grob ter da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje. A po njegovem se vprašanje zdaj ureja na hiter in nedomišljen način, ki zgodbe, po njegovem, ne bo zaprl. Spomnil je, da so v iztekajočem se mandatu uredili grobišče pod Macesnovo gorico, kjer so so ležali posmrtni ostanki več kot 3400 žrtev. Dejal je tudi, da so posmrtne ostanke iz »garaže v Kočevju« na pieteten način preselili v namensko zgrajeno kostnico v Škofji Loki. Omenil je še Hudo jamo, kjer večina žrtev ni bila slovenske narodnosti, a bolečina svojcev zato ni nič manjša; po njegovih besedah so bile žrtve pokopane, kraj povojnega zločina pa ustrezno urejen.
Na razpravo se je odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poudarila je, da je dostojen pokop žrtev skupna dolžnost vseh, vendar je za spravo potreben pogovor med levimi, desnimi in sredino. Spomnila je, da je že ob začetku mandata dejala, naj bo sprava nova slovenska osamosvojitev, vendar se po njenem s takšnimi enostranskimi potezami ta cilj oddaljuje.
Med pieteto in politiko
V poslanski skupini Resnice podpirajo pokop žrtev, ne pa tudi nacionalnega spominskega dne. Katja Kokot je dejala, da si vsaka žrtev zasluži dostojen pokop ne glede na okoliščine smrti ali politično pripadnost, a da ima Slovenija že dan spomina na mrtve, ko se lahko družba pokloni vsem umrlim.
V Svobodi predlogu nasprotujejo. Poslanka Andreja Rajbenšu je ocenila, da prihajajoča koalicija odpira teme, ki razdvajajo slovenski narod, da bi preusmerila pozornost od drugih političnih vprašanj. Predlog je označila za površnega, nedodelanega in pomanjkljivega ter opozorila, da se s pokopom na Žalah ignorira že uzakonjena lokacija Spominskega parka Teharje. Po njenem gre za zlorabo zgodovine v politične namene.
V SDS nasprotno menijo, da je po več desetletjih čas, da se to poglavje narodne zgodovine dostojno zapre. Alenka Jeraj je poudarila, da v množičnih grobiščih ostaja še veliko neizkopanih žrtev, predlagani zakon pa je po njenem korak bližje k ureditvi vprašanja. Žale zagovarja tudi zato, ker je Ljubljana glavno mesto in simbolni kraj za vse Slovence, na pokopališču pa so pokopani tudi nemški in italijanski vojaki.
Razprava je znova pokazala, da vprašanje prikritih grobišč v slovenski politiki ni samo vprašanje pokopa. Predlagatelji govorijo o dostojanstvu, pravici do groba in dolžnosti države, nasprotniki pa opozarjajo, da se z enostranskimi potezami zgodovina ne zapira, temveč odpira nova politična fronta.