Ob velikem pomanjkanju (javnih) stanovanj, sploh na določenih območjih v državi, ter visokih cenah in najemninah aktualna vladna koalicija napoveduje velik zagon gradnje javnih najemnih stanovanj in kritizira preteklo premajhno aktivnost na tem področju.
»Kar se zdaj napoveduje, je mogoče, če bo krog akterjev na stanovanjskem področju bistveno, bistveno širši. Stanovanjski sklad lahko zagotovi prvi zagon, ključen pa bo bolj aktiven pristop občin pri zagotavljanju komunalno opremljenih zemljišč. Če bomo izkoristili ves potencial in imeli tudi zadostne sistemske finančne vire, saj ob nestroškovnih najemninah samo z bančnimi posojili ne bo šlo več, lahko v naslednjih desetih letih republiški sklad, mestni skladi, DSU in drugi zgradimo približno 10.000 dodatnih javnih stanovanj,« politične obljube v realnejši okvir postavlja Črtomir Remec, predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS.
Sklad je v obdobju iztekajočega se desetletnega nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2025 na različne načine (z lastnimi investicijami, sofinanciranjem projektov občin in skladov, nakupi) pridobil približno 5000 dodatnih javnih stanovanj, za kar je namenil 350 milijonov evrov. To je po Remčevih besedah boljši rezultat, kot se zdi na prvi pogled. »V prvih letih smo plačevali zapitek predhodnih političnih odločitev, da sklad ne sme pripravljati novih projektov, da ne bi kakor koli posegal na trg.«
V prvem petletnem obdobju programa (2015–2020) so po odprodaji stanovanj v predhodnih letih tako pridobili približno 2500 stanovanj (od tega dobrih 2000 z nakupom družbe Spekter, ki se je kasneje preoblikovala v neprofitno stanovanjsko organizacijo), v obdobju od leta 2020 do 2025 pa še približno 2500, od tega polovico z lastnimi investicijami. Skok v drugem petletju je rezultat priprave novih projektov.
Do leta 2030 dva tisoč novih skladovih stanovanj
Trenutno ima sklad, ki je danes v enaki finančni kondiciji kot pred desetimi leti, a z bistveno več pripravljenimi projekti, v različnih fazah 21 projektov po državi s skupno 1885 stanovanji, ki so ocenjena na skupno 400 milijonov evrov. Ker celoten proces od umeščanja v prostor, projektiranja, pridobivanja dokumentacije do začetka gradnje traja približno pet do sedem let, še dodatno pa ga lahko zavlečejo morebitne pritožbe, Remec opozarja, da si kakršnih koli zaslug ne more pripisovati nobena vlada, pač pa so zadnje štiri vlade prispevale vsaka svoj del. »Stanovanjska problematika presega trenutno politiko. Nobena vlada ne more biti sama zaslužna za konkreten projekt, lahko pa vsaka dela za naslednjo vlado.«
Za največje tri projekte s skupno 1100 stanovanji (v Kranju Ob Savi, v Ljubljani Glince Podutik in v Mariboru Novo Pobrežje) še pred koncem leta pričakujejo integralna gradbena dovoljenja, gradnja naj bi stekla v prihodnjem letu.
Novi stanovanjski program za naslednje desetletje (do 2036) bo ministrstvo za solidarno prihodnost javnosti predvidoma predstavilo prihodnji mesec. Remec ocenjuje, da bi pod določenimi pogoji lahko predvidevali približno 1000 dodatnih javnih stanovanj na leto. To pomeni, da bi se med vsemi novozgrajenimi stanovanji (zadnja leta jih je bilo približno 5000) delež novozgrajenih javnih stanovanj dvignil. Toda pri tem opozarja tudi na past: »Več ko bo javnih stanovanjskih investicij, višje bodo cene gradnje. To se kaže tudi pri preostalih javnih projektih.«
Remec opozarja, da bo nujna tudi aktivacija praznih stanovanj, pri čemer bi lahko svojo vlogo odigrala javna najemna služba. Prav ta je bila, opozarja Remec, ena od črnih pik iztekajočega se stanovanjskega programa. »Javna najemna služba bi lahko bila uspešna. Pripravili smo zelo dobre podlage, a jo je žal politika administrativno izmaličila in je postala neuporabna.« V tem času so na tak način oddali vsega skupaj 11 stanovanj, to pa predvsem zato, ker je oddajanje po administrativno določeni neprofitni najemnini za lastnike nezanimivo, nizka najemnina pa ni edina ovira. Remec ocenjuje, da bi bilo ta institut smiselno prenesti na lokalno raven. Trenutno ga kot edini v državi že izvaja stanovanjski sklad občine Ajdovščina.
Z vidika spodbujanja dolgoročnega najema predlaga tudi drastično spremembo davčne politike. »Trenutna situacija, ko ob nakupu nepremičnine velja nižja, 9,5-odstotna stopnja DDV, ob oddajanju v najem pa je stopnja davka 25 odstotkov, je skregana z zdravo logiko.«
Na stanovanjski trg bi pozitivno vplival tudi ustrezni nepremičninski davek, kot so ga sprejeli na Hrvaškem in ki že kaže prve učinke na cene. Hrvaški vladi je svetoval tudi Remec, pri nas pa tudi v tem mandatu za uresničitev priporočil stroke ni bilo prave politične volje.
