Slovenija ima izstopajoče hude težave z alkoholom. Kot izpostavlja program omejevanja porabe alkohola za lansko in letošnje leto, zaradi vzrokov, ki jih je mogoče neposredno pripisati alkoholu, vsak dan umrejo skoraj trije ljudje v državi. Štiri od desetih tovrstnih smrti so povezane z duševnimi motnjami in stanji.
Obenem je po tem podatku Slovenija na tragičnem vrhu znotraj EU. Program izpostavlja 17 tovrstnih smrti na 100.000 prebivalcev, povprečje v EU pa je znašalo 3,4 smrti na 100.000 prebivalcev. Namesto dodatnega zmanjševanja dostopnosti, ki ga predvideva še vedno veljavni dokument, se zdaj obeta odprava obstoječe prepovedi točenja alkohola v šolah.
Namesto zmanjšanja povečanje dostopnosti
Državnozborski odbor za zdravstvo bo o predlogu, ki so ga vložili poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice, tehtal danes. V stroki javnega zdravja in civilni družbi, ki se posveča posledicam škodljive rabe alkohola, spremembi ostro nasprotujejo. Na sejo niso bili vabljeni.
Zdravstveno breme zaradi pitja alkohola je v slovenskem prostoru tudi sicer občutno večje od mednarodnega povprečja, razkriva aktualni program omejevanja porabe. »Za razumevanje problematike je treba upoštevati tudi veliko dostopnost do alkohola v Sloveniji, strpen odnos družbe do alkohola in opijanja (tudi v javnosti) ter tvegane pivske navade Slovencev,« je našteto v njem.
Z manjšo porabo alkohola bi lahko bistveno pripomogli k preprečevanju obolevnosti in umrljivosti prebivalcev Slovenije, še navaja dokument, ki je napovedoval ukrepe za dodatno zmanjšanje dostopnosti, tudi z večjo doslednostjo pri upoštevanju obstoječe zakonodaje. Ob aktualnem rahljanju omejitev ga oblasti praktično niso omenjale.
Kako je uspelo Latviji
Kako velike učinke ima lahko strokovno podprto posodabljanje alkoholne politike, so nedavno dokazali v Latviji. Ta je med drugim močno omejila ure prodaje alkohola, dodatne omejitve je uvedla tudi pri oglaševanju oziroma promociji alkoholnih pijač. Z vsem tem se je, kot so konec septembra poudarili pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), zmanjšala ravno dostopnost alkohola. Torej to, kako zlahka, kdaj in kje ga lahko prebivalci kupujejo.
Učinki na umrljivost, ki jo je mogoče v celoti pripisati alkoholu – med njimi so smrti zaradi zastrupitve z alkoholom, z alkoholom povezana obolenja jeter in z njimi povezana akutna vnetja trebušne slinavke – so bili občutni in hitri. V prvih petih mesecih uveljavljanja latvijske zakonodaje, šlo je za obdobje od začetka lanskega avgusta do konca lanskega leta, so smrti zaradi omenjenih vzrokov upadle za kar 27 odstotkov.
V Latviji so se s tem izognili kar 60 smrtim, ugotavljajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji. V WHO so se ob tem znova zavzeli za zmanjševanje fizične dostopnosti alkohola, višanje obdavčitve alkoholnih pijač in omejevanje praks, ki spodbujajo uživanje alkohola. »Latvija je učinke podobnih ukrepov občutila skoraj takoj,« so bili jasni.
Slovenski zasuk nazaj
Prepoved alkohola v šolah je pred več kot dvema desetletjema prinesla zakonodaja, ki jo je umestila v širše omejevanje dostopnosti alkohola. V utemeljitvi ukrepa so takratne oblasti izpostavile vzgojo, ki je v šolskih prostorih povezana tudi s preprečevanjem tveganega in zdravju škodljivega pitja alkoholnih pijač.
Ministrstvo za zdravje se je v kasnejših letih upiralo poskusom rahljanja zakonodaje in je še do nedavna dosledno nasprotovalo vračanju alkohola v prostore šol. V mandatu četrte vlade Janeza Janše je stališče spremenilo. V predlogu, ki dopušča točenje alkohola zunaj ur pouka, ministrstvo vidi »življenjski pristop, ki omogoča večjo uporabnost javne infrastrukture«. Pri tem po oceni ministrstva ohranja jasno vodilo zaščite otrok in mladostnikov ter preprečevanja njihove izpostavljenosti alkoholu. Stališče ministrstva je povzela komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Spomnimo, komisija omenjenega zakonskega predloga ne podpira, povzela je tudi številne pomisleke Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugih akterjev v zdravstvu.
Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali se v prihodnje obeta dodatno rahljanje obstoječih omejitev. Ozadje nastajanja osnutka nove preventivne zakonodaje, ki je med drugim odpiral pot za odpravo prepovedi nočne prodaje alkohola na bencinskih servisih in drugih ukrepov, še vedno ni v celoti razjasnjeno. Na Dnevnikovo vprašanje, kdo so deležniki, o katerih je govoril minister za zdravje Tadej Ostrc in ki naj bi na to temo dajali pobude, na ministrstvu za zdravje niso eksplicitno odgovorili. Potrdili so le, da je »delovno gradivo nastajalo v širšem krogu članov kabineta ministra«. O njegovi vsebini še ni bila opravljena celovita strokovna obravnava, so poudarili, trdijo tudi, da posameznih zapisov ali izpuščenih določb ni mogoče predstavljati kot odločitve ali usmeritve ministrstva. Napovedali so še, da bodo v pripravo prihodnje zakonodaje vključene vse pristojne strokovne institucije, tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.