Z novim letom je začel učinkovati zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki je preoblikoval Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) v občinah Velenje in Šoštanj, s čimer naj bi se preprečil stečaj TEŠ in Premogovnika Velenje. Sprejemanje zakona je pospremila napoved, da bo TEŠ po novem obratoval z zmanjšano močjo, proizvodnja električne energije naj bi padla na 40 do 45 odstotkov količin ob polnem obratovanju.
Takšna je bila teorija pripravljalca zakona, ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki ga vodi Bojan Kumer. Kaj se dogaja v praksi? Iz podatkov, ki jih ažurno objavlja Eles, je mogoče razbrati, da se je količina proizvodnje v Šoštanju v dneh pred silvestrovim postopoma zmanjševala in je padla na okoli 240 megavatnih ur. V prvih petih dneh novega leta je TEŠ oddal v prenosno omrežje v vsaki uri dneva od 238 do 290 megavatnih ur električne energije, ugotavlja Eles.
V dneh zatem se je proizvodnja začela povečevati, najprej na dobrih 350 megatavnih ur, 10. januarja pa je že presegla 618 megavatnih ur. »Če vse te podatke primerjamo denimo z naključno izbranim dnem 18. decembrom lani, opazimo, da po 1. januarju ni bilo bistvene spremembe v strukturi proizvodnje električne energije. Opozarjamo pa, da proizvodnja vsak dan variira in je ključno odvisna od razmer na mednarodnih trgih,« je v sredo pojasnil Eles. Zatem je proizvodnja v Šoštanju celo presegla mejo 800 megavatnih ur. Če upoštevamo, da je zmogljivost TEŠ 6 na pragu nekaj več kot 542 megavatov, je torej mogoče sklepati, da je obratoval tudi TEŠ 5 ali pomožni plinski turbini.
Če povzamemo: o tem, da se je TEŠ z novim letom preoblikoval v izvajalca gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja, kot veleva zakon, torej ni mogoče govoriti. Zato se za zdaj tudi ni bistveno spremenil energijski saldo Slovenije. »Načeloma lahko ocenimo, da po 1. januarju ni zaznana nikakršna drastična sprememba,« ugotavlja tudi Eles. Tudi uvozna odvisnost Slovenije se še ni bistveno povečala. Če je bil primanjkljaj decembra lani približno 20-odstoten, se je v prvi polovici januarja povečal za približno štiri odstotne točke.
Decembra je na polno žgal tudi TEŠ 5
Pri tem kaže opozoriti, da je bila decembrska proizvodnja TEŠ netipična, ker je poleg bloka 6 nekaj dni obratoval tudi blok 5. Uradni razlogi so bili izvedba zakonsko obveznih ekoloških meritev, doseganje ciljne vrednosti deponije in poraba pogodbenih količin premoga. »Meritve je bilo treba delno ponoviti zaradi izpada bloka 5, ki je bil posledica netesnosti ocevja kotla na bloku,« pojasnjuje Holding slovenske elektrarne (HSE). Ker so bile razmere v maju za obratovanje termoblokov v TEŠ izredno neugodne in cene električne energije niso pokrivale niti stroška emisijskih kuponov, sta takrat premogovna bloka v TEŠ stala. »Neporabljeni premog smo raje pokurili decembra z obratovanjem bloka 5 in 6, s čimer smo optimizirali izkupiček na trgu,« odgovarja holding.
Vodstvo TEŠ – direktor je Branko Debeljak – na Dnevnikova vprašanja o novem režimu delovanja od ponedeljka ni zmoglo odgovoriti. Več kot očitno je, da v podjetju izkoriščajo ugodna cenovna gibanja na mednarodnih trgih z električno energijo. V skladu z napovedmi sicer večino proizvedene elektrike TEŠ proda Borzenu, lahko pa z njo trguje tudi neposredno in z ustvarjenimi dodatnimi prihodki zmanjša obseg predvidenega državnega nadomestila, s katerim bo država krila razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe. V treh kurilnih sezonah naj bi nadomestilo znašalo okoli 324 milijonov evrov. Predviden vir za izplačilo nadomestila so dividende energetskih družb, še posebno HSE. Država bo morala v prihodnjih treh letih zagotoviti še skoraj 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki za TEŠ 6.
TEŠ se ni povsem odcepil od HSE
Kako pa je organizirano daljinsko ogrevanje, kar naj bi bila do konca aprila 2027 temeljna dejavnost TEŠ? Komunalno podjetje Velenje mu za vsak dan vnaprej najavi urno potrebo po toplotni energiji. »Na podlagi tega TEŠ pripravi načrt proizvodnje toplotne in električne energije, pri tem pa upošteva tehnične lastnosti proizvodne enote, ki takrat obratuje (blok 6, blok 5 ali plinski turbini),« odgovarja HSE.
Čeprav TEŠ ni več pod okriljem HSE – z novim letom je v neposredni državni lasti in je zanj odgovoren Slovenski državni holding (SDH) –, je HSE tudi v prihodnje tesno vpleten v dnevne posle termoelektrarne. »V imenu TEŠ izvajamo trgovalne aktivnosti za dan vnaprej, prodajamo in nakupujemo električno energijo in zagotavljamo sistemske storitve,« pojasnjuje
HSE. »Po končanih trgovalnih aktivnostih HSE, z upoštevanjem vsega naštetega, šoštanjski termoelektrarni pošlje načrt proizvodnje električne energije.«
Premog dobavlja Premogovnik Velenje, letos ga nameravajo izkopati 1,8 milijona ton. Ko bo sprejet zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, bodo zagnali zapiralna dela v tistih predelih jame, ki ne bodo več potrebni za nadaljnjo proizvodnjo, je poročal Večer. Zakon naj bi državni zbor skupaj z zakonom o prestrukturiranju premogovne regije sprejel v prvi polovici leta.
Poceni omrežnina olajša uvozno odvisnost
Kakšne razmere nas čakajo, ko in če bo TEŠ dejansko bistveno zmanjšal svojo proizvodnjo? Direktor Elesa Aleksander Mervar je ob sprejemanju interventnega zakona večkrat poudaril, da po spremenjenem obratovalnem režimu TEŠ lahko pričakujemo povečano uvozno odvisnost naše države. »Če je delež TEŠ v domači proizvodnji električne energije približno 22-odstoten, bo njegovo spremenjeno obratovanje predvidoma povečalo letno uvozno odvisnost Slovenije za 30 do 40 odstotkov. Za koliko, je težko natančno napovedati, saj je to odvisno od novega obratovalnega režima, še zlasti pa od hidroloških razmer, od morebitne nerazpoložljivosti Jedrske elektrarne Krško in drugih dejavnikov.«
Izpad domače proizvodnje bomo kratkoročno nadomestili le s povečanim uvozom električne energije, srednjeročno, nekje do leta 2030, pa s povečanjem deleža obnovljivih virov energije v sistemu. »Še zlasti v takšnih razmerah je pomembno dejstvo, da termična moč čezmejnih prenosnih zmogljivosti nekajkrat presega konično porabo, hkrati ima Slovenija eno najnižjih omrežnin v primerjavi s preostalimi članicami EU, zato tudi v prihodnje težav z uvozom električne energije ne pričakujemo,« pravi Eles.
»K zanesljivosti in stabilnosti oskrbe z električno energijo bi lahko TEŠ 6 prispeval ob morebitni krizi, in če bo v danem trenutku deponija lignita polna, se lahko njegova proizvodnja z neto tehničnega minimuma 228 megavatov poveča na neto tehnični maksimum 542 megavatov v 32 minutah,« poudarja Eles.
