Aktualna koalicija je tujcem iz tretjih držav že poleti po hitrem postopku odvzela volilno pravico na lokalnih volitvah, zdaj pa bo to vprašanje, kljub temu da je o njem že odločila, uporabila še za mobilizacijo svoje volilne baze na posvetovalnem referendumu. Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so medtem spisali predlog novele zakona o tujcih, ki je že naletel na ostre odzive, saj bistveno zaostruje pogoje za prebivanje, združitev družine in učenje slovenščine ter kot tak posega v pravice delavcev migrantov in slabša njihove možnosti za vključevanje v družbo. Do novele so bili kritični celo v delu gospodarstva, ki se spopada s pomanjkanjem ustreznega kadra.
Toda na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport so hitro poskrbeli za »uravnoteženje« z drugačnimi ukrepi. S predlogom novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki so jo objavili na e-demokraciji in je do petka v enotedenski javni razpravi, med drugim sproščajo omejitve zaposlovanja tujcev pri agencijah, ki bodo po pričakovanjih novačile predvsem določene skupine tujcev, brez družin in tudi iz bolj oddaljenih, azijskih držav. Ob velikem razmahu agencij in večjem prilivu tujih (azijskih) delavcev, v kar vodi predlog novele, bo tudi učinkovit nadzor veliko težji. Pri čemer pa novela posledice kršitev pri zaposlovanju tujcev celo rahlja. Na ministrstvu pravijo, da želijo na ta način »povečati prilagodljivost in prožnost trga dela«. Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice, pa opozarja: »Tujci s takšnimi zakonskimi spremembami dobesedno postajajo le še blago.«
Najprej pomiritev desnih volilcev, nato usluga za agencije
Lukić je prepričan, da je obe zadnji noveli treba gledati kot na paket, ki ni bil slučajno pripravljen tako rekoč skupaj. »Predlagana novela zakona o tujcih je za vladajočo koalicijo pomembna predvsem s političnega vidika. Namenjena je (skrajno) desnemu volilnemu telesu, da zadovolji njegove apetite in mu pokaže, kako naj bi naredili red in poskrbeli za slovenstvo, slovenski jezik, slovensko socialno državo, v kateri lahko še nekako toleriramo tujce, ki delajo, ne pa tudi članov njihovih družin, ki naj bi prihajali kot socialni turisti. Z njo skuša vzpostaviti diskurz, da so tujci tisti, ki kradejo slovensko socialno državo, čeprav so v bistvu neto prinašalci v slovenske socialne blagajne.« V prvi fazi se torej pojem tujca »olupi« vsega, tako da na koncu ostane le še »gola delovna sila«. Nato pa v drugi fazi, tako Lukić, predlagana novela zakona o zaposlovanju tujcev z ekonomskega vidika zagotavlja, da se na »prečiščeno« delovno silo prilepijo agencije s svojo računico, ki jim je po dolgoletnem prizadevanju le uspelo zlobirati zakonske spremembe v njihovo korist.
Predlagana novela namreč predvideva črtanje obstoječe določbe, po kateri so lahko agencije sklepale pogodbe samo z določeno ožjo skupino tujcev (z enoletnim obdobjem dela v Sloveniji), medtem ko se zaposlovanje agencijskih delavcev zdaj v celoti sprošča. Po razlagi ministrstva naj namreč agencije zdaj ne bi bile v enakopravnem položaju. S tem se po Lukićevem prepričanju agencijam na široko odpira vrata v visokodobičkonosen tržni profitni model zagotavljanja poceni delovne sile. Že zdaj na primer delavci iz Indije in Nepala samo za to, da pridejo v Slovenijo, plačujejo po 8000 do 10.000 evrov.
»Podjetja bodo zelo vesela, ker jih bo to razbremenilo kadrovskih in administrativnih postopkov, ne bo se jim več treba ukvarjati z rekrutacijo, regulacijo, delovno zakonodajo, pač pa bodo agencijam zgolj plačala račun za opravljeno storitev; kaj se dogaja z delavci, pa ne bo več njihova skrb.«
Kdo bo izvajal nadzor?
Lukić napoveduje, da bo zakonska sprememba vodila v velik razmah agencij, ki jih je že zdaj pri nas približno 100, kar odpira predvsem vprašanje učinkovitega nadzora nad spoštovanjem delavskih pravic ob tem, da inšpektorji že zdaj ne morejo poloviti kršiteljev. »Vsi vemo, kakšen bo posledično na terenu nadzor – ne bo ga.«
S tem se strinja tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko: »Odpiranje vrat agencijskemu zaposlovanju poceni tujih delavcev brez večjega nadzora, česar ta zakon ne prinaša, je, milo rečeno, idealen recept za težave.« Če želimo, da bodo tujci pri nas delali in živeli, je ključno, da se jim zagotovi enake delavske pravice in učinkovito zaščito pred izkoriščanjem. Zato ga negativno presenečajo zakonski predlogi, oblikovani mimo socialnih partnerjev in brez analiz, kaj pomenijo za trg dela in za ceno dela. Zorko opozarja, da so korak nazaj in nas vračajo v sistem, ki smo ga v preteklosti že popravljali. Poleg tega ne bodo pripeljali le do zamenjave bazena delavcev, temveč potencialno tudi do drugačnega poslovnega modela delodajalcev, ki bi lahko delavce, – potem, ko bi na primer opozorili na svoje pravice, – preprosto zamenjali z drugimi agencijskimi delavci.
Zorka je zmotila tudi zakonska določba, ki rahlja posledice za kršitelje, saj bi bilo po novem delodajalcu prepovedano zaposlovanje in delo tujcev, če sta mu bili v obdobju dveh let pravnomočno izrečeni dve globi. Do zdaj je prepoved nastopila že po prvi pravnomočni globi, kar pa je bilo po mnenju predlagateljev spremembe »nesorazmerno«. Zorko ocenjuje, da je to napačna pot. »Če želimo dejansko povečati zaščito delavcev migrantov, potem ne moremo hkrati rahljati posledic za delodajalce, ki kršijo delavsko zakonodajo.«
Na novo se dodaja tudi sporna omejitev, po kateri tujec v prvih šestih mesecih ne bo mogel zamenjati zaposlitve pri prvem delodajalcu, torej ne bo imel več možnosti izbire, razen če bodo obstajali razlogi za izredno odpoved pogodbe, pri čemer pa ni posebej realno pričakovati, da bi neki delavec, na primer iz Indije, sploh lahko sam pravilno začel postopek. Zorko opozarja, da se s takšno vezavo delavcu jemlje možnost, da od delodajalca odide hitro in brez strahu, da bi s tem ogrozil svoje bivanje v Sloveniji.
Zorko opozarja tudi na vnovične kršitve pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, saj predloga, preden je bil javno objavljen na e-demokraciji, socialni partnerji niso obravnavali. Zato pričakuje, da ga bodo uskladili, še preden ga bo sprejela vlada.