Kar je napovedal ob začetku šolskega leta, je minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević te dni uresničil – imenoval je strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja. Njegov namen bo, so pojasnili na pristojnem ministrstvu, »povezati različna strokovna znanja in poglede z izkušnjami ravnateljev, učiteljev in drugih praktikov, ki izobraževalni sistem vsak dan soustvarjajo in njegovo delovanje poznajo neposredno iz prakse«.
Šestindvajsetčlanski svet, v katerega so vključeni tudi predstavniki delodajalcev in lokalnih skupnosti, je imenovan za obdobje treh let. Koordinirala ga bo državna sekretarka Mojca Škrinjar, posebno pozornost pa naj bi namenil tudi izobraževanju pripadnikov narodnih manjšin.
Borut Rončević je kot krovni cilj reforme izpostavil, da želijo šoli vrniti avtonomijo, učencu odgovornost, staršem zaupanje, birokraciji meje, znanju pa osrednje mesto. Naloge sveta bodo tesno povezane tudi s strokovnimi posveti, na katerih bodo posamezna področja reforme obravnavana skupaj s strokovnjaki in predstavniki prakse, so napovedali na ministrstvu.
Kot so še razkrili, bo prvi strokovni posvet namenjen temi »Znanje v središču šole«, razprava pa bo potekala na področjih: učni načrti, obseg znanja in predmetnik, kritično razmišljanje, visoka merila in pošteno ocenjevanje ter digitalizacija in umetna inteligenca v izobraževanju.
Od 26 članov sveta kar 2 teologa in le 3 učitelji
Objavljena sestava sveta za prenovo šolstva, v katerem so le trije učitelji, je mnoge šolnike močno presenetila in razočarala. Sprašujejo se, koliko prostora imajo pri oblikovanju prihodnosti šolstva učitelji praktiki, in poudarjajo, da bi, ne glede na politično usmeritev, moralo biti pri tako pomembnem procesu ključno strokovno in praktično znanje ljudi, ki vsak dan delajo z učenci.
Tako zaposlene na šolah kot drugo strokovno in širšo javnost razburja, da v strokovnem svetu sodelujejo tudi predstavniki, ki nimajo neposredne povezave z vzgojo in izobraževanjem, ampak jih z ministrom Rončevićem in njegovo ekipo povezuje ista politična prepričanost.
V oči najbolj bodejo vključenost vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za demografijo Aleša Primca, novomeškega župana Gregorja Macedonija, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, agrarnega ekonomista in predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška, profesorja zgodovine in sociologa kulture ter televizijskega voditelja Jožeta Možine ter teologov Janeza Juhanta in Jurija Pavla Emeršiča.
Namesto evolucije revolucija
»Zgrožena sem. Razumem njihov argument, da ne bodo z istimi ljudmi iskali novih rešitev, a se ob tem sprašujem, kje so strokovnjaki, ki se bodo ukvarjali z vsemi specifikami, ki jih otroci nosijo s seboj v šole. Kje so denimo strokovnjaki za predšolsko vzgojo in otroke s posebnimi potrebami ter psihologi? Namesto njih so v svetu teologi in drugi predstavniki, ki bodo verjetno prikimavali neki skupni ideji,« meni nekdanja dolgoletna ravnateljica in donedavna predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič.
Sprašuje se, je povedala, kam nas ministrstvo pelje ob nameri predrugačenja sistema: »Zagotovo ne v kakovostno javno šolstvo. Revolucija vodi v propad, v šolstvu namreč velja evolucija. Tam, kjer rastejo nežne rožice, zdaj vozijo s tanki.«
Predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije (ZDPDS) Danijela Makovec Radovan meni, da je za svet, ki bo usmerjal reformo, najbolj na mestu, da so v njem ljudje, ki imajo reference s področja vzgoje in izobraževanja. »Ker gre za zelo pomembna vprašanja, si težko predstavljam, da bi kdorkoli, ki je lahko sicer strokovnjak na svojem področju, o tako pomembnem sistemu odločal, brez, da bi za to imel relevantne, strokovne in znanstvene reference.«
Predsednica je poudarila, da je treba, ko govorimo o reformah, skrbeti predvsem za to, da ohranjamo visoko kakovost javnega sistema vzgoje in izobraževanja: »Ko govorimo o teh vprašanjih, govorimo v bistvu o vprašanjih, ki so nad vladami. Tako je tudi v drugih državah, ki jih spremljam in kjer so vprašanja vzgoje in izobraževanja nad politiko oziroma političnimi opcijami. Politiki tam na področju šolstva delujejo usklajeno, medtem ko pri nas žal ne funkcioniramo na ta način.«
Na naše vprašanje, kako komentira, da so v svetu tudi agrarni ekonomist, teologa in televizijskega voditelja, je Danijela Makovec Radovan odgovorila, da so nekatera imena res takšna, da jih je večina takoj opazila, a da po drugi strani šolski sistem potrebuje tudi zelo različne poglede.
»Ali lahko o njem presojajo strokovnjaki z drugih področij, je drugo vprašanje, zagotovo pa ne gre spregledati, da so v svetu zastopane tudi zbornice, gospodarska združenja in predstavnik agrarnega sektorja, ki pa je vseeno lahko relevanten sogovornik na področju poklicnega izobraževanja. Kljub vsemu pa sestava sveta zelo jasno nakazuje smer, v katero smer stremi šolska politika,« je izpostavila predsednica ZDPDS.
Vnaprejšnji dvomi niso pošteni
»Da ne bi slučajno kdo kaj rekel čez Aleša Primca v Rončevićevem reformnem 'strokovnem svetu'. Če koga, potrebujemo demografa, da nam namnoži učiteljski kader. Drugi pa bodo potem že poskrbeli, da bodo ti učitelji vedeli – ne, kaj misliti, ampak kako misliti,« se je na včerajšnjo šokantno objavo sestave sveta na družbenem omrežju odzval Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ravnatelj OŠ Srečka Kosovela Sežana Alen Kofol meni, da je treba glede ocene o ustreznosti sestave sveta počakati do prvih rezultatov. »Pričakoval sem, da bo v svetu več članov, ki so vsakodnevno vpeti v proces delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov. Nekaj ljudi, ki so v svetu, poznam in lahko rečem, da se dobro spoznajo na svoje področje, za tiste, ki jih ne poznam, pa težko komentiram, kako široko je njihovo znanje in kako bodo funkcionirali v svetu,« je povedal ravnatelj.
Sprašuje se, je dodal Kofol, zakaj v svet niso bili povabljeni predstavniki združenj ravnateljev vrtcev, šol in srednjih šol, a meni, da je bolj kot to, kdo sedi v svetu, pomembno, da osebe dobro poznajo področje, ki ga bodo spreminjale: »Želim, da bo njihov rezultat dela dober. Vnaprejšnja obsodba sveta ni poštena do ljudi, ki sestavljajo svet. Dajmo jim priložnost, navsezadnje je nekaj treba storiti oziroma uvesti spremembe.«
Sogovornik je izpostavil tudi politične izzive, ki spremljajo novosti: »Ko je na položaju leva vlada, veslamo z levimi vesli, ko je na položaju desna vlada, veslamo z desnimi, kar pomeni, da vedno veslamo v krogu. Upam, da nam bo nekoč vendarle uspelo doseči, da se reforme ne bodo spreminjale z vsako spremembo oblasti ter bodo imele jasno smer in vizijo.«
