DZ je konec maja, po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, odločil, da o zakonu ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma.
Več kot polovica članov o davkih in dajatvah
Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.
"Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo," je zapisalo ustavno sodišče.
Razveljavitev sklepa o nedopustnosti referenduma pomeni, da je referendum dopusten. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi se moralo zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma nadaljevati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Ker pa bi rok padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra, je zapisalo ustavno sodišče.
Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ga bo moral DZ razpisati. Zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona.
Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.
Štrukelj zadovoljen
Prvopodpisani pod pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sindikalist Branimir Štrukelj je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum. Ljudi poziva, da s podpisi omogočijo razpis referenduma.
Odločbe ustavnega sodišča sicer še niso v celoti proučili, predpostavlja pa, da je ustavno sodišče "prisluhnilo našim argumentom, v prvi vrsti, da imajo ljudje v tej državi pravico odločati, ali si želijo spremembe, ki jih ta zakon predvideva, kot so posegi v socialno državo, v njen ključen element solidarnosti, ki ga vsebujeta oba dva pomembna sistema, tako pokojninski kot zdravstveni, in da je šlo za zlorabo, ko so s tem posegom, ki zadeva vse v državi, priključili določbe, ki opredeljujejo davke, z namenom, da bi preprečili referendum".
"S tem je bil naš ključni namen dosežen," je povedal Štrukelj.
Zbiranje potrebnih vsaj 40.000 podpisov za razpis referenduma se bo predvidoma začelo 1. septembra. "Že takoj pozivam državljanke in državljane, zlasti tiste, ki so prispevali že ob prvem koraku 47.200 in nekaj podpisov, da podpišejo zahtevo za izvedbo referenduma in s tem omogočijo ljudem, da se odločijo, v katero smer bomo šli v tej državi.
"Trdno smo prepričani, da zakon kaže v napačno smer. Želeli bi ohraniti socialno državo kot nekaj, kar je Slovenijo po kakovosti življenja uvrstilo izjemno visoko na Ginijevi lestvici kakovosti življenja," je sklenil Štrukelj.
Ribičič: Veličastna odločitev ustavnega sodišča
Odločitev ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, prepričljivo brani pravico do referenduma. "Sprejeta je bila torej in favorem varstvu pravic in svoboščin, zato spada med veličastne, kakršnih v zgodovini delovanja ustavnega sodišča ni bilo veliko," je ocenil nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.
Za državo, ki je nastala na plebiscitu, je pomembno ohraniti pravico do referenduma o usodnih razvojnih in drugih dilemah, je v odzivu na danes objavljeno odločbo ustavnega sodišča zapisal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, med drugim profesor za ustavno pravo in nekdanji ustavni sodnik Ribičič.
Iz koalicije prvi kritični odzivi
Iz vrst koalicije prihajajo prvi kritični odzivi na odločitev ustavnega sodišča, da dovoli razpis referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Poslanca NSi in SDS Aleksander Reberšek in Andrej Poglajen sta izpostavila po njunem mnenju levo ideološko usmerjenost sodišča, podobno je nakazala tudi vodja poslancev SDS Jelka Godec.
"Preroške besede nekdanje poslanke J. Murgel (nekdanje poslanke SMC Jasne Murgel op. STA) '...leto hitro mine, vmes menjamo ustavne sodnike' so meso postale," je na omrežju X zapisala Godec.
Ustavni sodniki so dovolili referendum na zakon, ki vsebuje člene glede davčnih razbremenitev, je poudarila. "Pa da vidimo, koliko državljanov je proti nižjim davkom na osnovna živila in ukinitvi prispevka za upokojence za dolgotrajno oskrbo itd.," se je vprašala prva med poslanci največje koalicijske stranke.
Da bo današnji dan šel v slovensko zgodovino kot "dan, ko se je ideološko kontaminirano ustavno sodišče postavilo nad ustavo," je medtem na omrežju X zapisal poslanec SDS Poglajen. "Tisti, ki bi morali varovati ustavni red, ga po novem pomagajo rušiti. Pravna država, počivaj v miru," je bil kritičen.
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je medtem mnenje, da je tak razvoj dogodkov možen le v Sloveniji. "Zakon, ki nikomur nič ne jemlje … ampak res nikomur. Potem pa večinoma levo ustavno sodišče dopusti referendum, ki po ustavi ni mogoč," se glasi njegov zapis na X.
Nekoliko drugačen pogled je medtem na isti platformi podal politolog Miro Haček. "Ustavno sodišče prijazno pomaga vladi: če zakon na referendum pade, bo vlada prihranila skoraj milijardo proračunskega denarja, če zakon ne pade, pa vlada razglasi (politično) zmago. Win-win," je navedel.