Kot je še povedal Halasz, se je Dravec rodil leta 1886 v Slovenski vasi in je večino življenja preživel v Porabju, nekaj časa pa je živel v ZDA, kjer je bival približno štiri leta. Umrl je leta 1915 na današnjem Češkem, potem ko je bil v prvi svetovni vojni ranjen.
Dravčevo najbolj znano delo, je pojasnil Halasz, je zapis Narodna vera i navade v vesi, ki ga je napisal leta 1913. Gre za narečni zapis šeg in verovanj v njegovi rojstni vasi, ki obsega 17 oštevilčenih enot. Delo je bilo objavljeno leta 1974 v reviji Traditiones, objavil pa ga je etnolog Vilko Novak. Halasz je poudaril, da gre za prvi etnološki zapis iz Porabja in zato za dragocen vir o šegah in verovanjih z začetka 20. stoletja.
Dravec je v zapisu med drugim opisoval šege, povezane s koledarskimi svetniki, božičem in lucijinim, pa tudi različna verovanja. Kot je pojasnil Halasz, pri tem ni nastopal kot etnolog v današnjem pomenu besede, ampak je posamezne šege tudi vrednotil; nekatere je kritiziral, druge pa podpiral.
Raziskava pa je po Halaszevih besedah pokazala, da je Dravec zapustil več zapisov, kot jih je bilo znanih doslej. Posthumno sta bili namreč objavljeni njegovi prozni deli, satira o podkupljivem volivcu ter nasveti za žene in može o vedenju v zakonu, objavljena pa so bila tudi nekatera njegova pisma s fronte.
V ZDA je bil Dravec - kot je razbrati iz dveh nekrologov, objavljenih po njegovi smrti leta 1915 - učitelj in kontaktna oseba za naročanje verskega tiska iz Prekmurja, pomembno vlogo pa je imel tudi pri gradnji slovenske cerkve v Betlehemu. Po vrnitvi je živel v Monoštru, kjer je bil zaposlen v svilni tovarni kot delovodja. Z ženo Marijo Žido sta imela tri otroke. Po izbruhu prve svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko, kjer je, ker je znal več jezikov, prebiral pošto, ki so jo prejemali ali pošiljali vojaki. V začetku avgusta 1915 je bil ranjen in je v bolnišnici umrl.
Na panojih o Dravcu so poleg njegovega življenja in dela predstavljene tudi doslej manj znane objave. Razstava vključuje njegovo fotografijo kot vojaka in poročno fotografijo iz Amerike.
Posebnost razstave so tudi QR kode, prek katerih obiskovalci dostopajo do širše predstavitve na spletnem portalu Kamra. Tam je objavljeno celotno besedilo, razširjena različica raziskave, bibliografija s povezavami do izvirnih virov ter fotografije objav in dokumentov.
Razstava je nastala v okviru projekta Ljudje, ki so spreminjali Porabje, ki ga Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota pripravlja skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem in ga prijavlja na urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. V okviru projekta so doslej predstavili tiskarja Belo Wellischa, ki je v začetku 20. stoletja v Monoštru tiskal slovenske tiskovine v prekmurščini in porabščini, ter Avgusta Pavla, ki je sicer rojen na Cankovi, je pa v Monoštru živel.
Razstava bo v Slovenski vasi na ogled do 18. oktobra, nato se bo preselila v Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, kjer bo na ogled do 13. novembra.