Janša je na novinarski konferenci, na kateri je skupaj s finančnim ministrom Andrejem Šircljem predstavil predlog proračunov za prihodnji dve leti, povedal, da je nujna prerazporeditev človeških virov, najprej znotraj javnega sektorja. Ker se prebivalstvo stara, v storitvenem delu javnega sektorja ljudi primanjkuje, po drugi strani pa imamo v birokraciji številne presežke, je dejal.
Kot smo poročali, naj bi vlada v letih 2027 in 2028 načrtovala zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju in občinah. Prihodnje leto bi število zaposlenih znižala za 10 odstotkov, v letu 2028 pa še za 10 odstotkov.
Predsednik vlade Janez Janša se je na novinarski konferenci na to odzval rekoč, da zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju ni v napovedi proračuna. "V teh proračunskih dokumentih so glede tega številke enake kot v rebalansu proračuna za letošnje leto. Se pravi ni zmanjšanja ne povečanja," je dejal in obenem napovedal prerazporeditve.
Napoved referenduma
"Ob demografski zimi je nujna prerazporeditev človeških virov. Najprej znotraj javnega sektorja. Ponekod ljudi primanjkuje, denimo v zdravstvu, socialnem varstvu, oskrbi starejših, po drugi strani pa imamo v birokraciji številne presežke. Zakaj lahko o tem govorim s stoodstotno gotovostjo? Ker imamo primerjave z drugimi evropskimi državami in primerjave s preteklostjo," je dejal.
Natančnejših informacij o načrtih prerazporejanja kadra ni razkril, je pa napovedal posvetovalni referendum na to temo. "Preden se bo vlada tega lotila, se bomo posvetovali z ljudstvom. Ljudje bodo odločili, ali so za večjo blaginjo ali za to, da zaostajamo in nas je nekje preveč, drugje pa premalo," je dejal in dodal, da "ni razloga za paniko, nihče ne bo ostal brez službe".
Prerazporeditev vidi celo kot način, kako si lahko javni uslužbenci zagotovijo boljše plače. " Del zaposlenih se lahko preusmeri v gospodarstvo, kjer so plače višje," je dejal.
Odločitev o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma so sprejeli v soboto na sestanku koalicije. Kdaj bi ta lahko bil, Janša danes ni znal odgovoriti, je pa dejal, da bo verjetno še letos. Glede na izid bližajočega se referenduma o razvojnem zakonu bo v prvih mesecih prihodnjega leta tako ali tako treba pripraviti rebalans proračuna in takrat bo vlada potrebovala tudi jasno sliko glede prestrukturiranja javnega sektorja, je pojasnil.
V zbirnem kadrovskem načrtu oseb javnega prava, ki je sestavni del proračunskih dokumentov, je tako zapisano, da dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz javnih sredstev, ne sme biti višje kot letos. Nespremenjene ostajajo številke tudi v kadrovskem načrtu nevladnih uporabnikov državnega proračuna. V skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave je določena posebna kvota dovoljenih zaposlitev izključno za pripravnike, več zaposlitev pa je dovoljenih na sodiščih.
Šircelj pohvalil ugodno gospodarsko rast in opozoril na slabo dediščino prejšnje vlade
Za leto 2027 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2028, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj bi morala že najpozneje do 1. oktobra poslati v obravnavo in potrditev v DZ.
Leto pozneje, ko je ob nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov prihodkov načrtovanih za 19,4 milijarde evrov odhodkov, naj bi se primanjkljaj znižal na dva odstotka BDP.
Šircelj je zagotovil, da so proračunski dokumenti v skladu s fiskalnimi pravili. "Smo v okviru fiskalnih pravil, zagotavljamo stabilnost, varnost in predvidljivost, novih davkov ne uvajamo," je dejal.
Pohvalil je gospodarstvo, ki je po njegovih besedah v odličnem stanju, raste tudi kreditna aktivnost bank. Slovenija beleži eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi in na tej podlagi je vlada pripravila predlog proračunov za prihodnji dve leti.
"Finančni razvrat"
Po drugi strani se mu zdi skrb zbujajoče tisto, kar je aktualna vlada podedovala od prejšnje. "Predvsem na področju plač, osebnih dohodkov in tudi drugih odhodkov je šlo za finančni razvrat. Ti odhodki so se povečevali brez kakršnega koli nadzora, tudi v nasprotju z njihovimi lastnimi načrti, kar je povzročilo, da je rast plač znašala okoli 10 odstotkov," je dejal o politiki prejšnje vlade.
Vlada je odločena dediščino, ki jo je podedovala od prejšnje vlade, popraviti. "To bomo popravili s proračunoma za leti 2027 in 2028," je dejal Šircelj in napovedal, da bodo nadaljevali z gospodarsko rastjo, pa tudi s povečanimi investicijami države, pri katerih si želi večjega sodelovanja tudi zasebnih institucij in bank. "S tega zornega kota je naše vodilo zelo preprosto – močnejše gospodarstvo, učinkovitejša država in boljše življenjske možnosti za ljudi, in to brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva," je dejal.
Več sredstev za občine
Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila le nekaj dni zatem, ko je DZ sprejel rebalans letošnjega proračuna. Z njim se letošnji odhodki povečujejo na 18,8 milijarde evrov, prihodnje leto bodo torej od letošnjih višji za približno 600 milijonov evrov. Kot je pojasnil Janša, se najbolj povečujejo sredstva, ki jih potrebujemo, da bomo lahko porabili 2,5 milijarde evropskih sredstev, kolikor jih ima Slovenija še na voljo iz tekočega večletnega finančnega okvira.
Povečujejo se tudi sredstva za občine. Potem ko se je povprečnina na prebivalca za leto 2026 z rebalansom zvišala za deset evrov na 845 evrov, se bo po Šircljevih besedah za prav toliko tudi prihodnje leto. S socialnimi partnerji pa se bodo še dogovorili o ustrezni uskladitvi zneskov in lestvice za odmero dohodnine, je dejal. Celovit predlog davčne reforme medtem Janša na mizi članov vlade pričakuje v začetku prihodnjega leta.
Dva odstotka BDP za obrambo
Vlada poskuša izpolnjevati tudi zavezo o namenjanju sredstev v višini dveh odstotkov BDP za obrambo. Janša je ob tem zanikal, da bi prerazporejala sredstva iz pokojnin na orožje. "Pokojnine so stoodstotno zajamčene, vključno z uskladitvami, ki so zakonska obveznost," je zagotovil.
Pojasnil je še, da vlada pošilja predlog proračunov v DZ z nekajdnevno zamudo, ker so poslanci šele pred nekaj dnevi potrdili rebalans letošnjega proračuna, brez tega pa načrtovati za naprej ni mogoče. Poleg tega je čakala na najnovejše gospodarske napovedi.
Sicer pa Janša pričakuje, da bo treba že kmalu v začetku leta 2027 pripraviti rebalans, kajti v danes sprejetih dokumentih še niso mogli upoštevati učinkov interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga v prihodnjih mesecih čaka referendum. Rezultat referenduma bo pokazal, v katero smer bomo šli - v smer uspešne Slovenije, kjer izkoriščamo potenciale, ali pa v smer neke zavisti, je dejal.