Spomenik, ki velja za spomin na trpljenje in skrbi, ki jih je izbris leta 1992 iz registra stalnega prebivalstva povzročil skoraj 25.700 pripadnikom nekdanje SFRJ in stoji pred Centrom Rog v Ljubljani, je nekdo porisal z rdečo barvo.
Policijska uprava Ljubljana nam je potrdila, da so bili ponoči obveščeni, da sta dva neznana storilca z barvo posprejala spomenik na Trubarjevi cesti v Ljubljani. Policisti so opravili ogled in zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja poškodovana tuje stvari. O vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.
Soavtor spomenika: Zdi se mi skrajno nesprejemljivo
"Trenutno sem na strokovni rezidenci v Londonu. Iz Ljubljane mi vse dopoldne pošiljajo fotografije obeležja izbrisanim, ki me žalostijo. Spomenik smo načrtovali, ne samo kot kontemplativni prostor spomina in opomina, temveč tudi kot prostor vsakodnevne rabe in otroške igre. Da pa je postal 'pobarvanka' za prepričane odrasle, se mi zdi skrajno nesprejemljivo," je za Dnevnik povedal soavtor spomenika Aleksander Vujović.
Pasivna evidenca
Ob razglasitvi samostojnosti Slovenije leta 1991 je takratna skupščina sprejela več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o državljanstvu in o tujcih. Po zakonu o državljanstvu so morali državljani drugih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Za 25.671 tistih, ki tega niso storili, so 26. februarja 1992 začele veljati določbe zakona o tujcih, s katerim jih je država izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in jih prenesla v tako imenovano pasivno evidenco. S tem so izgubili večino pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče.
Na pobudo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in Amnesty International Slovenija so na nekdanjem dvorišču tovarne Rog, kjer stoji Park izbrisanih, leta 2023 postavili simbolni spomenik vsem izbrisanim. Pod njega so se podpisali Vuk Ćosić, Irena Woelle in Aleksander Vujović.
