Fiskalni svet, ki mu predseduje Davorin Kračun, je prejšnji teden opozoril na škodljive učinke interventnega zakona, o katerem se bo oktobra odločalo na referendumu. Zdaj je opravil še oceno predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga bodo poslanke in poslanci obravnavali v četrtek na izredni seji državnega zbora. Tudi pri tem zakonskem predlogu s podpisom vlade Janeza Janše fiskalni svet ne skopari s kritiko.
»Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez iz srednjeročnega načrta za zagotavljanje vzdržnih javnih financ,« ugotavlja fiskalni svet. Predlog tudi ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja Slovenije, ki jih bo treba tudi izvesti. Odlaganje ukrepov povečuje obseg prihodnje prilagoditve in tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU.
Zdravje slovenskih javnih financ je že nekaj časa načeto. Jeseni 2024, pod vlado Roberta Goloba, je zato Slovenija sprejela srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025–2028. Z njim je, skladno z domačo in evropsko zakonodajo, zamejila najvišje dovoljene stopnje rasti neto izdatkov.
Rast odhodkov skoraj dvakrat previsoka
Letošnji neto izdatki bi se smeli povečati za največ 4,4 odstotka. Predlagani rebalans bi povzročil osemodstotno rast. »Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 naj bi doseglo 1,2 odstotka BDP, kar je dvakratnik dovoljene meje 0,6 odstotka BDP. To velja tudi ob upoštevanju izjeme za povečane obrambne izdatke,« navaja fiskalni svet in opominja: »Uresničitev rebalansa bi še poglobila odstopanja od zavez iz načrta in s tem od kriterijev javnofinančne vzdržnosti.«
Odhodki bi se s spremenjenim proračunom povečali za okoli 800 milijonov evrov, pri čemer je možno, da bo povečanje nazadnje še večje. Skoraj polovica te rasti odhodkov je posledica uvajanja spremenjenega plačnega sistema in uvedbe zimskega regresa. Približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo predvideni nakupi vojaške opreme. Načrtovani dodatni odhodki bi bili še bistveno višji, če vlada ne bi sočasno predlagala korenitih posegov v sredstva v pokojninski in zdravstveni blagajni, je razvidno iz analize. Predvideni transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zmanjšuje rebalans za 100 milijonov evrov, predvideva tudi prenos 176 milijonov evrov z demografskega sklada na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Prihodki naj bi se sočasno povečali za okoli 750 milijonov evrov (brez upoštevanja sredstev načrta za okrevanje in odpornost). Fiskalni svet je to napoved označil za »optimistično« in v zvezi s tem opozoril na tveganje, da bodo prihodki od trošarin še nižji od predvidenih, če bi evropska komisija odobrila znižanje trošarin na pogonska goriva in kurilno olje pod trenutno najnižjo dovoljeno raven.
Pod črto bi se primanjkljaj državnega proračuna povečal za okoli sto milijonov evrov, primanjkljaj celotnega sektorja država pa bi se kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram gibal okoli treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija se s tem rebalansom oddaljuje od cilja doseganja vzdržnih javnih financ. »Nadaljnje oddaljevanje od poti javnih financ iz načrta ni sprejemljivo,« je kritičen neodvisni in samostojni državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike v Sloveniji.
Če ne bo ustrezno ukrepala vlada, bo ukrepala evropska komisija
To še zlasti velja ob tveganjih, ki izhajajo iz morebitne uveljavitve interventnega zakona za razvoj Slovenije (ZIURS). Tudi evropska komisija namreč opozarja, da bi lahko odsotnost pravočasnih, zadostnih in verodostojno predstavljenih ukrepov, ki bi realizacijo omenjenih tveganj ustrezno naslovili, vodila v postopek presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. To bi lahko ob trenutnih pretresih na dolžniških trgih otežilo zagotavljanje ugodnih pogojev financiranja države in zasebnega sektorja.
Fiskalni svet je prejšnji teden ocenil, da bi v interventnem zakonu predvideni ukrepi povečali proračunski primanjkljaj za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma za 1,5 odstotka BDP. Z ukrepi spodbujena gospodarska rast niti po najbolj optimističnem scenariju ne bi mogla nadomestiti izpada, je tedaj sporočil predsednik sveta Davorin Kračun. »Pozitivni učinki na gospodarsko aktivnost bi javnofinančni strošek zakona ublažili zgolj delno. Tudi v scenariju z najmanjšim ocenjenim dolgoročnim poslabšanjem salda bi bila primanjkljaj in javni dolg dolgoročno višja kot v scenariju brez uveljavitve predlaganih sprememb. Gospodarska rast lahko račun zmanjša, ne more pa ga plačati namesto nas,« je bil jasen Kračun.
Uveljavitev interventnega zakona za razvoj Slovenije bi hkrati v javni zdravstveni blagajni in blagajni dolgotrajne oskrbe povzročila približno 250-milijonsko luknjo, v pokojninski blagajni pa bi bila ta ob določenih predpostavkah okoli 400 do 500 milijonov evrov ali celo več, smo poročali v Dnevniku.