Predlog za obdobje od leta 2026 do 2036 določa 1,873 milijarde evrov za razvoj zdravstvene infrastrukture, opreme ter izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti. "To ni obljuba, da bo vsak projekt zaključen jutri, je pa podlaga, da se velike investicije lahko načrtujejo dolgoročno in da njihovo financiranje ne obstane ob koncu posameznega proračunskega leta," je povedal minister za zdravje Tadej Ostrc.

Poudaril je, da to ni zakon samo za dva klinična centra, ampak tudi za regijske bolnišnice, porodnišnice in primarno zdravstvo, investicije v izobraževalno infrastrukturo pa povezuje s povečanjem vpisnih mest v programih medicine, dentalne medicine, farmacije in drugih zdravstvenih smeri. Ob tem predlog omogoča vlaganje v digitalno infrastrukturo in povezljivost zdravstvenih informacijskih sistemov, določa, kdo je odgovoren za izvedbo investicij, jasneje razmejuje pristojnosti investitorja, omogoča večletno prevzemanje obveznosti in ohranja pravila javnega naročanja. Poslanci koalicije in Resnice so napovedali, da bodo zakon podprli.

Država ne sme razmišljati zgolj o trenutnih potrebah

Poslanec SDS Zvonko Černač je dejal, da bodo zagotovljena sredstva zagotovila ustrezna vlaganja na vseh nivojih javnega zdravstvenega sistema. "Seveda pa pričakujemo, da bo sedanja vlada bistveno bolj uspešna, kot je bila vlada Roberta Goloba, in bo tudi v okviru kohezijske ovojnice prihodnje finančne perspektive zagotovila znaten del sredstev za javni zdravstveni sistem in ostale javne sisteme," je dodal.

Prizadevanja za dolgoročno zagotavljanje finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo pozdravljajo tudi v NSi, SLS in Fokusu, je povedala poslanka Iva Dimic. "Pomembno je, da država ne razmišlja zgolj o trenutnih potrebah, ampak načrtuje razvoj zdravstvene infrastrukture za prihodnja leta," je dodala. Pozitivna je tudi širitev kroga upravičencev do sredstev, saj je treba poleg zdravstvenih ustanov vlagati tudi v izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo.

Haring: Investicije so nujne

Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je poudarila, da nov zakon posodablja in podaljšuje okvir financiranja, ki ga je postavil veljavni zakon iz leta 2021. "Pri zdravstvenih investicijah je ključnega pomena, da zagotovljena sredstva spremljajo tudi dobro pripravljena projektna dokumentacija, pravočasni postopki in učinkovita izvedba. Prav to je ena od pomembnih prednosti nove zakonodajne ureditve," meni. Po njenih besedah predlog omogoča realnejše večletno načrtovanje in povezovanje finančnih sredstev s konkretnimi fazami investicij.

Vodja poslanske skupine Resnica Martina Haring je dejala, da so investicije v zdravstveno infrastrukturo nujne in da je skoraj dve milijardi evrov v naslednjih desetih letih pomemben finančni okvir. Poudarila je, da ob infrastrukturnih investicijah ne smejo pozabiti na zdravstveni kader, zato bi morali nujno povečati število vpisnih mest. Posebno pozornost pa da morajo nameniti tudi informacijski infrastrukturi v zdravstvu in končno vzpostaviti enotne, medsebojno povezane in usklajene informacijske rešitve za celotno državo.

Svoboda predloga ne bo podprla niti mu ne bodo nasprotovali

Predlog bodo zaradi pomena nadaljevanja investicij v zdravstvo podprli tudi v SD. Poslanec Darko Ratajc je dejal, da javno zdravstvo potrebuje stabilno, predvidljivo in dolgoročno investicijsko podporo. "Pomembno je, da imamo jasno določene prednostne naloge, ustrezno strokovno podporo in dovolj prilagodljiv sistem, ki omogoča, da se sredstva uporabijo takrat in tam, kjer jih je mogoče učinkovito nameniti izvedbi investicij," je dejal. Dodal je, da v tem okviru razumejo tudi predlog zakona.

V Svobodi so napovedali, da predloga zakona ne bodo podprli in da mu ne bodo nasprotovali. "Predvsem zato, ker verjamemo, da je nadaljevanje investicijskega cikla v javno zdravstveno infrastrukturo ena ključnih nalog države in odgovornost, ki jo moramo prevzeti vsi," je povedala poslanka Tamara Kozlovič.

Varčevanje pri investicijah najdražje varčevanje

Dodala je, da se zaradi zmanjšanja sredstev ne morejo izogniti vprašanju, katere investicije bodo zaradi tega zamaknjene, katere bodo zmanjšane in katere morda sploh ne bodo izvedene. Poslanka Levice Nataša Sukič je poudarila, da predloga ne bodo podprli, saj za investicije namenja 326 milijonov evrov manj kot veljavni zakon. "Varčevanje pri investicijah v zdravstvu je najdražje varčevanje, plačali ga bomo z zdravjem ljudi, z daljšimi čakalnimi vrstami, z dotrajanimi stavbami in z denarjem, ki ga bodo ljudje pustili pri zasebnikih," je dejala.

Poslanci bodo v petek v okviru glasovanj odločili tudi o dopolnilih, ki so ju vložile poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati. In sicer bi med prehodne določbe uvrstili člen, ki določa, da se neporabljene pravice porabe za financiranje investicij v javne visokošolske in raziskovalne zavode ter srednje šole in višje strokovne šole na področju zdravstva v obdobju od 1. 1. 2027 do 31. 12. 2034 v celoti prenesejo na podračun proračunskega sklada pri ministrstvu za zdravje. V opoziciji dopolnilu ne nasprotujejo, zanimalo pa jih je, zakaj ni enako določeno tudi za investicije v zdravstveno infrastrukturo. Odgovora danes niso dobili.

Priporočamo