Potem ko je koalicija skupaj z Resnico na dan zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi, ki oži pravno varstvo in po opozorilih naprotnikov novele odpira vrata političnim zlorabam preiskovalk, prilepila tri posvetovalne referendume o RTV-prispevku, volilni pravici tujcev in pogojevanju socialne pomoči, želi zdaj z enakim manevrom nagovoriti volilce tudi na dan zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Koalicijske poslanske skupine so namreč v parlamentarno proceduro vložile nove tri posvetovalne referendume: o nižjem DDV za osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave in prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Referendumi bi potekali skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, so dodali.
»Brez energentov in hrane si ne moremo predstavljati življenja, napovedujejo pa se podražitve. Potrebno je ukrepati,« je povedal poslanec NSi Janez Žakelj. Z nižjim DDV za hrano pričakuje pocenitev v višini štirih odstotkov, kar naj bi družinam prineslo okoli 100 evrov prihranka na leto, je ocenil. Nižji DDV na hrano sicer že vsebuje interventni zakon za razvoj Slovenije, koalicija torej znova, kot pri volilni pravici tujcev, sprašuje o nečem, o čemer je že odločila. O omnibus zakonu bodo sicer državljani odločali na zakonodajnem referendumu, potem ko so sindikalne centrale zbrale več kot potrebnih 40.000 podpisov pod zahtevo za njegov razpis. Koalicijski zakon največ prinaša že tako najbolje situiranim: z razvojno kapico, ki bi pomenila omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov pri 7500 evrov bruto plače, bi se na primer izrazito povišale plače odstotku najbolje plačanih v državi.
Zakon je bil vložen mimo socialnega dialoga, pri čemer posega v več temeljnih sistemskih zakonov hkrati, posebej problematična pa je tudi njegova proračunska (ne)vzdržnost. Ministrstvo za finance je še pod prejšnjo vlado ocenilo, da predlog pomeni več kot milijardo evrov manj v proračunu, posega v socialne blagajne, ki jih država že sicer letno krpa z več kot milijardo davkoplačevalskega denarja, in hkrati večje odhodke. Uveljavitev interventnega zakona bi v letu 2027 po izračunih fiskalnega sveta javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov, predlagatelji pa so medtem v zakonu minus za proračun ocenili na »le« 571 milijonov evrov. Pri čemer so pojasnila fiskalnih učinkov slednjih v predlogu zakona očitno pomanjkljiva, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki med drugim poudarja, da so nekatere rešitve lahko ustavno sporne.
Koalicija bi o problemu, ki ga ni
Glede drugega danes predstavljenega in vloženega predloga referenduma pa je Žakelj napovedal, da bi volivce vprašali, ali so za to, da se z zakonom prepove zakrivanje obraza na javnih krajih, da se torej prepove nošnja burke. »Rad bi poudaril, da je tukaj Slovenija in naš način življenja, naši običaji, naša tradicija. Zaradi okrepljenega priseljevanja je ključno, da jasno postavimo meje med tem, kar je sprejemljivo in kar ni. V našem okolju se že občasno srečujemo z zakrivanjem obraza, zato se nam zdi prav, da pravila dorečemo vnaprej,« je povedal. »Smo družba, ki ženske ne sili v zakrivanje obraza in ne silimo jih, kako se morajo obleči in kako živeti,« je še pristavil.
O prepovedi burk je sicer pred Žakljem že govoril njegov strankarski kolega, predsednik krščanskih demokratov, Jernej Vrtovec, ki je na nedavnem programskem kongresu stranke med drugim dejal, da burke in nikabi ne spadajo v šole, javne ustanove in javna mesta. In da bodo to, po potrebi, po zgledu Italije tudi uzakonili. V Islamski skupnosti v Sloveniji so takrat v odzivu na napovedi zapisali, da politični predstavniki za politično mobilizacijo uporabljajo pojav, ki ga v Sloveniji skoraj ne beležimo. Kot so pojasnili, je namreč zakrivanje obraza pri nas izjemno redek pojav. V Islamski skupnosti jih še skrbi, da bi lahko razprava o burkah in nikabih prerasla v nasprotovanje ženskam z naglavno ruto. »S takšnim diskurzom se ustvarja nepotreben občutek, da naše sodržavljanke in prebivalke predstavljajo grožnjo ali da so celo nezaželene. Gre za ženske, ki čutijo globoko pripadnost Sloveniji in iskreno domoljubje; za mnoge med njimi je Slovenija dežela, v kateri so se rodile in njihov prvi dom,« so navedli.
Opozorili na svobodo veroizpovedi
Z morebitnim nasprotovanjem naglavnim rutam, ki se lahko razvije iz tega diskurza, bi se po besedah skupnosti podrla odprtost in multikulturnost Slovenije. Izpostavili so, da naj bodo svoboda veroizpovedi, enakost pred zakonom in varovanje dostojanstva posameznika temeljna načela države. Od političnih predstavnikov pričakujejo, da v »javnosti nastopajo na podlagi dejstev in z zavedanjem odgovornosti za posledice svojih besed ter da krepijo zaupanje med ljudmi, namesto da zbujajo neutemeljen strah pred njimi,« je takrat še povedala Ela Porić iz skupnosti. Namestnik vodje poslanske skupine SD Luka Goršek pa je povedal, da naj se začne Vrtovec ukvarjati z realnimi težavami. »Ne vem kakšne veze ima to z rekordnimi cenami energentov, z zastoji na slovenskih avtocestah, ki se stopnjujejo. Jaz mu dam kot starejši in izkušen nasvet, naj ne bo misijonar in križar, naj bo minister,« pa je povedal vodja poslancev Svoboda Borut Sajovic.
Tretji posvetovalni referendum pa bi ljudi vprašal, ali so za racionalizacijo in delujočo javno upravo. »Vsi državljani plačujemo davke in prispevke in upravičeno pričakujemo, da bomo za to plačilo dobili v zameno dobro delujočo javno upravo. Vsem nam mora biti v interesu, da naredimo vse za ravnotežje med danim in prejetim in da dobimo največ za svoj denar,« je povedal Žakelj. Po njegovih besedah se je v preteklosti premalo govorilo o učinkovitosti javne uprave in javnega sektorja. »Upravičeno je, da davkoplačevalci dobimo vpogled v to, kako številčen je javni sektor in kakšni so njihovi rezultati. Čas je, da začnemo meriti učinkovitost javnih uslužbencev in poskrbimo za enakomerno razporeditev dela med zaposlenimi,« je menil.
Referendum o racionalizaciji javnega sektorja je, spomnimo, prvi napovedal prvak SDS Janez Janša, poslanec SDS Zvonko Černač pa je danes ocenil, da bi moralo biti soglasje o tem, da gremo v postopno krčenje birokratskih postopkov in posledično tudi birokratskega aparata, široko. Kot je dejal, je to tudi najpomembnejši izmed predlaganih referendumov, saj govori o »postopnem zmanjševanju nepotrebnih birokratskih postopkov, posledično racionalizaciji javnega sektorja in zapisu določbe v ustavi, ki omejuje javno porabo glede na ustvarjen bruto domači proizvod«. Za vpis v ustavo bi sicer potrebovali dvotretjinsko večino, je spomnil.
Vladna protipoteza referendumu o omnibus zakonu
Napoved novega posvetovalnega referenduma o reorganizaciji javnega sektorja je v opoziciji naletela na kritike že ob prvh omembah. V Svobodi in SD so že v ponedeljek opozorili, da gre za zamegljevanje in opravičevanje proračunskih rezov, v Resnici pa so posvarili pred pretirano »referendumanijo«. Sokoordinator Levice Luka Mesec pa je ocenil, da vlado v resnici skrbi možnost poraza na zakonodajnem referendumu o interventnem zakonu. Napovedani posvetovalni referendum zato razume kot poskus mobilizacije volilcev z vzbujanjem jeze proti javnemu sektorju. »Prepričan sem, da se bo to zgodilo na isti dan, ampak upam, da vsi ljudje razumejo, da se na teh referendumih igrajo z usodo države,« je dejal.
Sindikalne centrale so sicer danes ob vložitvi zahteve za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije napovedale padec zakona, saj so prepričane, da bodo ljudje glasovali proti problematičnemu omnibus zakonu. Pričakujejo agresivno kampanjo z diskreditacijami in manipulacijami nasprotnikov zakona, je danes dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Delodajalske organizacije po njegovih besedah že hitijo s prijavljanjem svojih kampanj, kar je eno od znamenj, komu koristi ta zakon in kdo želi, da se uresniči. »To so predstavniki kapitala,« je poudaril.
Zbiranje podpisov so po njegovih besedah spremljale izrazite diskreditacije sindikatov in manipulacije z različnimi plakati, zato se bojijo, da se bo tako nadaljevala tudi kampanja pred referendumom. »Mi bomo ostali pri argumentih, dostojnosti in spoštljivosti do drugače mislečih,« je napovedal. Vse državljane je pozval, naj se referenduma udeležijo in glasujejo proti. Poudaril je, da ne smejo nasedati »različnim posvetovalnim referendumom, ki bi znali biti v funkciji odvračanja ljudi od bistva našega referenduma – da je v njem položena prihodnost našega skupnega razvoja in naše države«. »Osredotočite se na bistvo in glasujte proti,« je pozval.