»Slovenija je danes dobila nove prehranske smernice. Nepričakovana, a čudovita novica!« je v petek, 22. maja, na družbenih omrežjih sporočilo Slovensko vegansko društvo, eno redkih, ki je vedelo za to, da je vlada v odhajanju tisti dan na svojo spletno stran potiho obesila dokument Prehrana za zdravje in planet. Spisan je na 287 straneh in sestavljen iz dveh delov – iz novih slovenskih smernic za prehrano 2025 (SSP2025) in iz analize okoljskih vplivov slovenskega prehranskega sistema.
Čeprav gre za dokument, ki naj bi usmerjal javnozdravstveno politiko in vplival na zdravje populacije, ga ni izdala za to pristojna institucija, to je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), prav tako ne resorno ministrstvo za zdravje. To je storilo kar ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na čelu z ministrico Matejo Čalušić, ministrstvi za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter za zdravje (MZ) sta ga pri tem le podprli.
»Smernice so namenjene podpori prebivalcem Slovenije pri oblikovanju uravnoteženih prehranskih navad. Hkrati predstavljajo strokovno podlago za delo zdravstvenih delavcev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, javnih zavodov, ponudnikov prehrane in vseh, ki sodelujejo pri ustvarjanju prehranskega okolja v Sloveniji,« med drugim piše v nagovoru »državljankam in državljanom« v SSP2025, pod katerega so podpisani ministrici Mateja Čalušić in Valentina Prevolnik Rupel ter minister Bojan Kumer. Podatka, kdo in kdaj je sprejel ta strateški dokument, ni nikjer.
»Škandal, povezan z novimi prehranskimi smernicami, je dobil novo razsežnost. Vlada je smernice javno objavila in dodala novico, ki dokazuje, da gre za politični dokument, katerega cilj je vplivati tudi na šolsko prehrano. Objava smernic na dan izvolitve mandatarja za sestavo nove vlade pomeni gnusno zlorabo oblasti. Med strokovnjaki vre, saj so med sodelujočimi navedli tudi vrsto ekspertov, ki se niso strinjali s sprejetjem takšnih (strokovno neusklajenih) smernic,« je za Dnevnik dejal prehranski strokovnjak, ki se zaradi službe v eni od državnih institucij ne upa javno izpostavljati z imenom in priimkom.
Ilegala
Spomnimo, premier Robert Golob je konec leta 2022 imenoval strateški svet za prehrano, ki naj bi mu svetoval pri pripravi novih prehranskih smernic. V njem so sprva prevladovali politiki in zagovorniki rastlinske prehrane. Oktobra 2023 je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel imenovala ožjo strokovno skupino za pripravo smernic in nekoliko kasneje še razširjeno delovno skupino za pregled osnutka tega dokumenta. Vsi sodelujoči so morali podpisati izjavo, da bodo večno, ne le med nastajanjem dokumenta, varovali podatke, za katere bodo izvedeli pri svojem delu. Edini osnutek smernic so njihovi strokovni ocenjevalci dobili v presojo že spomladi 2024. Za konec tistega leta so pristojni napovedali, da bo šel dokument v javno obravnavo, vendar se ni to nikoli zgodilo. Ožja skupina avtorjev ga je v začetku lanskega oktobra predala ministrstvu za zdravje in je do minulega petka ostal v ilegali.
Kaj piše v njem, je bilo mogoče prvič razbrati šele februarja letos, ko je peterica njegovih avtorjev v mednarodni spletni reviji MDI Foods objavila dva članka, nanašajoča se na nove slovenske prehranske smernice. Odločitev o objavi člankov je sprejel kar predsednik vlade Robert Golob. Avtorjem se je med drugim zapisalo, da je Slovenija smernice že sprejela, na MZ pa so se kasneje izmotavali, češ da je to le predlog, ki strokovno še ni usklajen, zato dokument še ni potrjen. Prošnjo Dnevnika, da nam ga posredujejo, so na MZ zavrnili, in sicer prav z izgovorom, da smernice strokovno še niso usklajene. Ko bodo, so napovedali, jih bodo poslali v javno razpravo, te pa, kot rečeno, ni bilo.
Od kod se je zdaj vzela kmetijska ministrica?
Dnevnikov novinar Tomaž Klipšteter se je za pridobitev smernic obrnil na informacijsko pooblaščenko Jeleno Virant Burnik. Njen urad je izdal odločbo, v kateri je ugotovil, da ni razlogov za skrivalnice, saj smernice nimajo oznake, da bi šlo za osnutek oziroma za dokument v nastajanju. Iz različice, ki jo je na zahtevo informacijske pooblaščenke od MZ prejel kolega Klipšteter, izhaja, da sta izdajatelja SSP2025 dva – MZ in MOPE, čeprav so nam z MOPE v začetku letošnjega februarja sporočili, da kot resor v pripravo smernic niso bili vključeni. So pa z MZ sklenili sporazum o sofinanciranju priprave in promocije teh smernic, s katerim so jih pooblastili za črpanje denarja iz podnebnega sklada, katerega skrbnik je sicer MOPE.
Še bolj zagonetna je vloga MKGP v tem projektu. V dokumentu, ki ga je na zahtevo informacijske pooblaščenke pridobil Dnevnik, ni to ministrstvo nikjer omenjeno kot njegov nosilec. Iz dokumenta, javno objavljenega minuli petek, pa izhaja, da ga je izdalo kmetijsko ministrstvo in ne ministrstvo, pristojno za zdravje. Zakaj ta preobrat, ni jasno. So se na MZ nemara uprli javni objavi neusklajenih in nepotrjenih prehranskih smernic? Po naših informacijah naj bi NIJZ še dan pred objavo poslal dodatne pripombe k smernicam …
Skupna izjava za javnost Nijz, Inštituta za nutricionistiko in UL BF
»Nepooblaščeno navajanje sodelovanja pri pripravi objavljenega dokumenta »Slovenske smernice za prehrano 2025« Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko (NUTRIS) in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (UL BF), izražamo resno zaskrbljenost zaradi načina priprave in objave dokumenta »Slovenske smernice za prehrano 2025 (SSP2025)«, ki je bil objavljen na spletnih straneh Vlade Republike Slovenije.
Več strokovnjakov iz naših institucij je bilo povabljenih k podaji strokovnih pripomb na delovni osnutek smernic. Na osnutek so v recenzijah podali utemeljene vsebinske pripombe na dokument, ki v nadaljevanju večinoma niso bile upoštevane, kljub temu pa so brez soglasja navedena imena teh strokovnjakov ter institucionalne povezave, s čimer se v javnosti ustvarja vtis, da so sodelovali pri pripravi ali potrditvi končne različice smernic oziroma da podpirajo njihovo vsebino. Takšno predstavljanje ne odraža dejanskega stanja.
Dodatno zaskrbljenost povzroča tudi dejstvo, da v procesu nastajanja dokumenta ni bil izveden strokovni dialog glede prejetih pripomb, prav tako ni bila organizirana širša strokovna in javna razprava, ter da dokumenta ni potrdil noben strokovni oz. državni organ, pooblaščen za sprejem nacionalnih smernic. Objavljen dokument torej ni rezultat strokovnega konsenza, ki bi ga bilo pričakovati pri nacionalnih prehranskih smernicah, ki pomembno vplivajo na javno zdravje.
Od pristojnih institucij pričakujemo ustrezna pojasnila glede postopka priprave in objave dokumenta ter takojšnjo odpravo nepravilnosti, povezanih z nepooblaščeno uporabo imen in institucionalnih povezav posameznih strokovnjakov.«
Ministrstvo za kmetijstvo: Smernice temeljijo na znanstvenih dokazih
»Slovenske smernice za prehrano 2025 temeljijo na sodobnih znanstvenih dokazih ter mednarodnih strokovnih priporočilih s področja zdrave prehrane, preprečevanja kroničnih bolezni in trajnostnega prehranskega sistema.
Priprava je potekala na pobudo Strateškega sveta za prehrano, ki ga je leta 2022 ustanovil predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Strokovno skupino za pripravo smernic je imenovala ministrica za zdravje Republike Slovenije dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Proces priprave smernic je vključeval interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov različnih področij, nacionalne in mednarodne recenzije, strokovna usklajevanja ter medresorsko sodelovanje. Pri pripravi so sodelovali strokovnjaki s področij prehrane in dietetike, medicine, javnega zdravja, farmacije, toksikologije, epidemiologije, okoljskih znanosti, kmetijstva, biostatistike in medicinske informatike.
Pomembna novost je, da smernice prvič doslej vključujejo tudi okoljske in trajnostne vidike prehrane. Zaradi zagotavljanja mednarodne strokovne recenzije in primerljivosti z mednarodnimi strokovnimi standardi smo smernice najprej napisali v angleškem jeziku.
Osrednja strokovna skupina avtorjev je osnutek znanstvenega dela smernic zaključila maja 2024, nato je sledil obsežen strokovni pregled dokumenta. Vabilo k recenziji smo poslali 50 slovenskim strokovnjakom ter osmim mednarodnim recenzentom. V recenzijskem postopku je sodelovalo 29 slovenskih strokovnjakov in šest mednarodnih recenzentov, katerih strokovne predloge smo vključili v smernice.
V okviru priprave smernic smo organizirali dve mednarodni strokovni srečanji in eno nacionalno strokovno srečanje, pri katerem so sodelovali Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo (WHO Europe).
Smernice poudarjajo prehranske vzorce, povezane z boljšim zdravjem, zmanjševanjem tveganja za kronične bolezni ter dolgoročno vzdržnostjo prehranskega sistema. Poseben poudarek namenjajo večjemu vključevanju polnovrednih rastlinskih živil, zadostnemu vnosu prehranskih vlaknin, omejevanju visoko predelanih živil ter spodbujanju kakovostne, lokalne in sezonske hrane.
Dokument poleg zdravja vključuje tudi vprašanja trajnostne pridelave hrane, prehranske varnosti, odgovorne rabe naravnih virov ter posebnosti slovenskega kmetijstva in pomena slovenske pridelovalne verige hrane, vključno z razvojem trajnostnih in ekoloških pristopov pridelave.
S sprejetjem smernic se Slovenija uvršča med države, ki sledijo mednarodnim strokovnim usmeritvam ter celostnemu pristopu k prehrani z vidika zdravja, okoljske trajnosti in družbene odgovornosti,« sta v skupni izjavi zapisala prof. dr. Nataša Fidler Mis z Ministrstva za zdravje in prof. dr. Zlatko Fras z ljubljanske Medicinske fakultete.