Prihodnost slovenskega gospodarstva bo v veliki meri odvisna od razvoja logistike, je na poslovno-medijski konferenci Platforme o logistiki v Ljubljani ocenil minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. Slovenija mora po njegovih besedah izkoristiti svojo geografsko lego in tehnološki napredek, država pa mora ustvariti pogoje za hitrejši razvoj infrastrukture.
"Slovenija je majhna država, ampak na srečo leži na enem najpomembnejših prometnih križišč v Evropi, zato logistika ne sme biti samo ena od gospodarskih dejavnosti, temveč je in mora biti strateška priložnost Slovenije," je dejal Vrtovec.
Slovenija mora pospešiti infrastrukturne projekte
Konkurenčnost slovenskega gospodarstva bo po ministrovi oceni v veliki meri odvisna od tega, kako uspešno bo država izkoristila svojo lego in se odzvala na tehnološke spremembe. Avtomatizacija, umetna inteligenca, digitalizacija in novi načini dostave že spreminjajo način premikanja ljudi in blaga.
"Vprašanje za Slovenijo zato ni, ali bodo te spremembe prišle, prihajajo že danes, vprašanje je, kako jih bomo znali izkoristiti," je dejal.
Med prednostmi Slovenije je poleg geografske lege izpostavil Luko Koper, pomembne evropske prometne koridorje, znanje in močno logistično gospodarstvo.
"Naloga države pa je, da za razvoj prihodnosti in izboljšanje cestne ter železniške infrastrukture omogoči pogoje. Dokončati moramo drugi tir in začeti graditi vzporednega. Modernizirati moramo železniške koridorje, odpravljati ozka grla na cestah in predvsem moramo infrastrukturne projekte izvajati hitreje," je poudaril.
Vrtovec je opozoril, da ima Slovenija denar za gradnjo železnic in cest, vendar projekte pogosto zavirajo parcialni interesi.
"Vsak, ki ima pet minut časa, lahko zaradi parcialnega interesa blokira še tako strateški infrastrukturni projekt, ki bi omogočil lažjo dostavo surovin in materiala na primer iz Luke Koper po Sloveniji, in zato stojijo gradnje železniških koridorjev, širitve avtocest …"
Napoved sprememb zakonodaje
Minister je napovedal pripravo zakonodaje, s katero želi vlada pospešiti postopke, predvsem pri železniških projektih.
"Vsa politika bi rada gradila, leva in desna, razen leva ne bi širila avtocest, ampak mi potrebujemo infrastrukturo," je dejal.
Na panelu o odpornosti dobavnih verig v času globalnih sprememb so sodelovali generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, član uprave Luke Koper Gregor Belič, generalni direktor 2TDK Matej Oset in generalni direktor Pošte Slovenije Marko Cegnar.
Mes je ocenil, da železniška in cestna infrastruktura trenutno nista dovolj robustni za prihodnje izzive. Slovenija se po njegovih besedah operativno sicer dobro znajde in obstoječo, zelo omejeno infrastrukturo upravlja bolje kot večina drugih držav, vendar bodo spremembe v prihodnje še večje.
Drugi tir naj bi več kot podvojil pretočnost
Belič je spomnil na posledice krize v Rdečem morju, zaradi katere se je količina tovora v Luki Koper v prvih dveh mesecih zmanjšala. Ladjarji so zaradi varnosti pluli okoli Afrike, kar je podaljšalo pot in povečalo potrebe po ladjah.
Ključna rešitev za eno največjih ozkih grl slovenske logistike je po mnenju sodelujočih drugi tir Divača–Koper. Generalni direktor 2TDK Matej Oset je dejal, da je obstoječa proga polno zasedena že od julija 2018, nova povezava pa bo njeno pretočnost več kot podvojila.
Ob tem je izpostavil tudi širši gospodarski učinek projekta. "Če govorimo o tem 30-letnem koncesijskem obdobju, lahko govorimo o tem, da bi v 30 letih izgubili med 3,4 in 5,3 milijarde evrov, če tega tira ne bi bilo," je dejal.
Cegnar je opozoril še na spremembe v poštni dejavnosti, ki jim zakonodaja ni sledila. "Veljavna poštna zakonodaja izhaja še iz leta 2009, razmere pa so se od takrat bistveno spremenile," je poudaril.
Udeleženci panela so se strinjali, da je treba pospešiti umeščanje infrastrukturnih projektov v prostor, saj so ti ključni za nadaljnji razvoj logistike.
Slovenija želi postati logistična vrata Srednje Evrope
Na panelu o Sloveniji kot logističnih vratih Srednje Evrope so sodelovali Ivić Vodopija iz skupine A.P. Moller Maersk, direktor SŽ Potniškega prometa Miha Butara, glavni izvršni direktor Nomaga Miha Tavčar in vodja poslovnega razvoja na področju letalskega tovora na Letališču Gradec Wolfgang Schrammel.
Vodopija je ocenil, da ima severni Jadran velik logistični potencial, vendar razvoj infrastrukture in zmogljivosti temu ne sledi dovolj hitro. Slovenija ima po njegovih besedah odlično geografsko lego, vendar bi morala poskrbeti, da bi več logistične dejavnosti in s tem dodane vrednosti ostalo v državi. Med drugim potrebuje distribucijske centre in druge logistične dejavnosti, ki bi ustvarjale dodatno vrednost že v Sloveniji.
Schrammel je poudaril pomen logističnih vozlišč za združevanje tovora in njegovo nadaljnjo distribucijo po Evropi in svetu. Slovenija in širša regija sta po njegovih besedah za letalski tovor zanimivi predvsem zaradi močne industrijske baze, zlasti avtomobilske in farmacevtske industrije.
Butara je izpostavil pomen železnice tako za tovorni kot potniški promet. Če želi Slovenija svojo lego izkoristiti kot vstopno točko iz jugovzhodne Evrope proti severu in zahodu, bodo potrebna nadaljnja vlaganja v železniško infrastrukturo. Med največjimi slabostmi slovenskega omrežja je navedel velik delež enotirnih prog.
Tavčar pa veliko neizkoriščenega potenciala vidi v javnem potniškem prometu. "Slovenijo moramo z vidika mobilnosti začeti gledati kot eno nekoliko večje mesto," je poudaril. Kot naslednji korak je predlagal okrepitev ponudbe na največjih migracijskih poteh.
