Udeleženci Pohoda za življenje, ki nasprotujejo pravici do umetne prekinitve nosečnosti, so se dopoldne zbrali na Prešernovem trgu. Shod je potekal pod geslom Srce bije že 22. dan po spočetju, z njim pa so po besedah voditeljice tako imenovanih pohodov za življenje v Sloveniji Urše Cankar Soares želeli sporočiti, da je začetek človeškega življenja utemeljen v znanosti in ni politično ali versko prepričanje. "V spominu na več sto tisoč nerojenih otrok, ki se v zadnjih sedmih desetletjih niso rodili, in v zavesti globokih stisk, ki so jih doživljale njihove matere, očetje in družine, se v Pohodu za življenje obračamo na slovensko javnost s pozivom k sočutju, etični odgovornosti in odločnemu ravnanju," so besede Urše Cankar Soares povzeli v sporočilu za javnost.
Novinarki Lara Drugovič in Nina Rozman sta za portal Oštro glede trditev o bitju srca letos konec junija zapisali naslednje: »Trditev, da 'srce zarodka bije že 22. dan po spočetju', označujemo za sivo cono, saj drži delno. Drži namreč, da se utripi bodočega srca pri zarodku pojavijo okoli 22. ali 23. dneva po spočetju. Toda v tem obdobju še ne gre za pravo bitje srca, temveč za utripanje cevaste strukture, ki je zasnova zanj.«
Mateja Ribič skupaj s Primcem in Toninom
Na shodu so udeleženci nosili transparente z napisi Splav ni zdravstvena storitev, Izberi življenje in Vsak je vreden življenja. Med udeleženci Pohoda za življenje je bilo tudi nekaj prepoznavnih političnih obrazov. Med drugimi so se ga udeležili ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, v. d. direktorja direktorata za demografijo Aleš Primc in evropski poslanec Matej Tonin (EPP, NSi). Opaziti je bilo tudi Branka Grimsa in druge politične obraze desnice.
Medtem so se zagovorniki pravice do splava zbrali v parku na Ambroževem trgu, kjer so podprli pravico do umetne prekinitve nosečnosti. S transparenti in rdečimi baloni so se nato sprehodili tudi mimo Prešernovega trga in shod zaključili pred ljubljansko mestno hišo. »Čeprav je Shod za dostojno življenje organiziran kot odgovor Pohodu za življenje, primarnega sovražnika ne vidimo v udeležencih pohoda, temveč v kapitalističnem družbenem sistemu, ki je izvor zatiranja žensk,« so sporočili iz društva Iskra, ki je shod organiziralo.
Splav je ustavna pravica
V društvu menijo, da težnje po prepovedi splava ne izvirajo iz ljudi, temveč jih zagovarja kapital, ki za svoje delovanje potrebuje vse več delovne sile. »Danes smo se tukaj zbrali zato, ker se nam zdi, da se vprašanje reproduktivnih pravic ne bi smelo začeti ali končati pri vprašanju splava. V času nižjih pokojnin, manjšega števila mest v vrtcih, pomanjkanja ginekologov in splošnega razpada zdravstva bi moral to biti fokus debate,« je povedala Lavra Vrhovnik iz društva Iskra.
V Sloveniji je pravica do splava ustavna pravica od leta 1991. Ustava v 55. členu namreč določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno: »Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.« Ustavni pravnik in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je za Oštro leta 2020 poudaril, da 55. člen obravnava zelo občutljivo vprašanje, ki zahteva razumevajoč odnos do nasprotujočih si stališč. Po njegovem mnenju je ustava, ko gre za zgodnjo nosečnost, na strani pravice do prekinitve, ko je zarodek sposoben samostojnega življenja, pa na strani otrokove pravice do življenja.
Ustavno sodišče je sicer v odločbi z dne 16. oktobra 2024, objavljeni novembra istega leta, izrecno zapisalo, da pravica iz 55. člena ustave zajema tudi pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti. Zagovorniki pravice do umetne prekinitve nosečnosti vedno znova opozarjajo tudi na to, da omejitve ne zmanjšujejo števila opravljenih splavov, temveč zmanjšujejo stopnjo varnosti za milijone žensk, s čimer ogrožajo njihovo zdravje in življenje.