Boljši konj, dodatna ura jahanja, cenejši treningi ali nastop na tekmovanju. Več nekdanjih članic Konjeniškega kluba Velenje trdi, da jim je trener Robi Skaza takšne ugodnosti ponujal v zameno za intimne oziroma spolne odnose. Če so ga zavrnile ali so pozneje želele odnos prekiniti, naj bi sledili odvzem ugodnosti, izključevanje s treningov, poniževanje in grožnje, v najmanj enem primeru pa naj bi spor prerasel tudi v fizično nasilje.
Pričevanja sogovornic segajo najmanj 15 let v preteklost in se v ključnih delih ujemajo. Skaza naj bi najprej pridobil njihovo zaupanje, jim namenjal več pozornosti in jim omogočal jahanje boljših konj. Odnos naj bi postajal vse bolj oseben, ob zavrnitvi ali poskusu prekinitve pa naj bi športne priložnosti zamenjali pritiski.
Zaradi občutljivosti navedb in skrbi za varnost sogovornic smo njihova imena spremenili, njihove resnične identitete pa so znane uredništvu. Izpustili smo tudi nekatere časovne in druge podrobnosti, po katerih bi jih bilo mogoče prepoznati. V članku jih imenujemo Nina, Lara, Tina, Maja in Sara.
Prvi spolni odnos pri sedemnajstih
»Stara sem bila 17 let, ko sem prvič spala z njim. To je bil moj prvi spolni odnos,« pripoveduje Nina. Skaza je bil takrat njen trener, človek, ki mu je zaupala in ki je imel pomembno vlogo v njenem vsakdanjem življenju v klubu.
Nina pravi, da se za spolni odnos ni odločila zato, ker bi si ga želela. »Z njim sem spala, ker sem se bala, kaj bi se zgodilo, če bi ga zavrnila,« pripoveduje. Strah ni bil povezan le z njim, temveč tudi z vsem, o čemer je odločal: s treningi, konji, napredovanjem in njenim položajem v klubu. Svoj prvi spolni odnos zato opisuje kot izkušnjo, povezano s pritiskom in strahom pred posledicami. Čeprav je vanj privolila, svoje odločitve ne opisuje kot svobodne. Bila je mladoletna, Skaza pa je bil njen trener in avtoriteta, od katere je bil odvisen velik del njenega športnega življenja.
Po besedah Nine se odnos ni začel z neposredno zahtevo po spolnosti. Najprej ji je namenjal več pozornosti, se z njo pogovarjal in ji dajal občutek, da jo razume. Omogočal naj bi ji tudi več jahanja in dostop do boljših konj. Meja med trenerjem, zaupnikom in intimnim partnerjem naj bi se tako zabrisovala postopoma. Nina trdi, da ji je Skaza pred enim od tekmovanj ponudil boljšega konja, v zameno pa od nje zahteval spolni odnos. »Zahteve po uslugah so nato postale nekaj vsakdanjega,« pravi.
Nina ni edina sogovornica, ki pravi, da je imela s Skazo spolne odnose. O njih so nam pripovedovale tudi druge nekdanje jahačice. Po njihovih navedbah se odnosi niso dogajali le zunaj kluba, temveč tudi v njegovih prostorih. Večina drugih sogovornic je bila ob začetku spolnih odnosov stara okoli 18 let oziroma je bila komaj polnoletna. Nina je bila med neposrednimi sogovornicami edina, ki je bila ob prvem spolnem odnosu s Skazo še mladoletna.
Skaza ni bil le moški, s katerim so se zapletle, temveč njihov trener. Odločal je o tem, katerega konja bodo jahale, koliko ur treninga bodo dobile in ali bodo lahko nastopile na tekmovanjih. Prav to razmerje moči je skupno njihovim pripovedim.
Boljši konj je v konjeništvu lahko pomenil hitrejši napredek in več možnosti za tekmovanja, dodatne ali cenejše ure pa priložnost, da so sploh lahko ostale v izjemno dragem športu. Po navedbah sogovornic naj bi Skaza te možnosti povezoval z njihovo pripravljenostjo na osebni in pozneje intimni odnos.
Lara opisuje podoben začetek. Tudi njej naj bi namenjal več časa, jo pogosteje vabil na teren ter ji omogočal kakovostnejše treninge in boljše konje. Ko mu je dala vedeti, da spolnega odnosa ne želi in ga je zavrnila, se je njegov odnos do nje spremenil. Sledili naj bi ignoriranje, slabši pogoji za trening, odvzem ugodnosti in celo onemogočanje treniranja.
Larina in Ninina zgodba nista enaki. Nina je v spolni odnos privolila, ker se je bala posledic zavrnitve, Lara ga je zavrnila. Posledice pa so se po njunih besedah pokazale v obeh primerih: pri eni, ko je želela odnos končati, pri drugi že takrat, ko ga ni želela začeti.
Najprej zaupanje, nato nadzor
Podoben vzorec je med dolgoletnim članstvom v Konjeniškem klubu Velenje opazovala tudi Sara, ki sama s Skazo ni bila intimno povezana. »Pri Robiju ni šlo za eno, dve ali tri punce, temveč za nešteto deklet, ki jih je imel sočasno. Imel je harem mladih deklet,« pravi.
Po njenih besedah so jahačice iz različnih obdobij, ki se med seboj niso nujno poznale, pripovedovale podobne zgodbe. Nekatere naj bi imele s Skazo spolne odnose sočasno, pri čemer so se srečevale v istem klubu, trenirale pod njegovim vodstvom in vedele druga za drugo. Spolni odnosi naj bi se dogajali tako v klubu kot na drugih lokacijah, tudi na tekmovanjih, kjer naj bi Skaza odločal, kdo bo s kom nastanjen v sobi.
Vsaki novi članici kluba naj bi najprej namenil več pozornosti. Več časa naj bi si vzel za njene treninge, ji zaupal boljše konje in ji začel pisati zasebna sporočila. Sledili naj bi pogovori o osebnih težavah, skupni odhodi na teren in vedno več časa na samem.
»Robi je izredno velik šarmer. Starši ga vzljubijo, saj se jim zdi, da so njihova dekleta pri njem v varnih rokah. Če katera staršem pove, kaj se dogaja, ji pogosto ne verjamejo. Enako je bilo pri meni,« pravi Nina. »Starši so me prepričevali, da Robi pa res ni tak, kakršnega sem opisala.«
Številne sogovornice so pri Skazi trenirale že od zgodnje mladosti, nekatere od devetega leta dalje. Urejal jim je prijave na tekmovanja, prevoze, treninge, izbiro konj in stike z veterinarji. Mnogim je pomagal tudi pri plačilih in jim omogočil športne priložnosti, ki jih drugje morda ne bi dobile. Zaradi tega so ga po njihovih besedah nekatere dojemale kot zaščitnika, zaupnika ali celo očetovsko figuro.
»Vse je moralo iti prek njega,« pravi Sara. »Ko sem sama poklicala veterinarja za svojega konja, se je Skaza razjezil, ker se nisem najprej obrnila nanj.« Po njenem pripovedovanju so jahačice, ki so se z njegovimi odločitvami strinjale, dobile več pozornosti in priložnosti. Tiste, ki so se mu uprle, pa naj bi na treningih ignoriral, jim odvzel konja ali jih izločil s tekmovanj.
Takšno povezovanje športnih ugodnosti z intimnimi odnosi opisujejo tudi druge sogovornice. Skaza naj bi posameznim jahačicam omogočal boljše konje, dodatne ali cenejše treninge in nastope na tekmovanjih, nato pa od njih pričakoval spolni odnos. Če so ga zavrnile, naj bi ugodnosti izginile. Sara pravi, da so bile spremembe vidne tudi drugim članicam. »Če so se z njim sprle, nenadoma ni bilo več treningov. Na treningih jih je ignoriral, niso šle na tekmovanje ali pa niso več dobile konja, ki so ga jahale prej,« pripoveduje. Bila je tudi priča začetku enega od odnosov. »Prijateljico je po praznovanju njenega 18. rojstnega dne odpeljal iz kluba. Takrat sta prvič spala skupaj, pred tem pa je že dlje časa pripravljal teren,« pravi.
Po besedah sogovornic se je tako ustvarjal občutek, da boljši konj, dodatni trening ali nastop na tekmovanju ni odvisen le od znanja in dela, temveč tudi od pripravljenosti jahačice na intimni odnos. »Naredil te je tako odvisnega od njega, da si imel občutek, da nimaš druge možnosti. Če si ga zavrnil, si lahko ostal brez vsega,« pravi Sara. Sogovornice ne trdijo, da so bili vsi spolni odnosi brez privolitve. Njihove pripovedi pa kažejo, da navzven izražena privolitev ni nujno pomenila svobodne odločitve. Nina pravi, da je privolila zaradi strahu pred posledicami. Druge opisujejo odvisnost od trenerja, ki je lahko odločal o njihovem dostopu do konj, treningov in tekmovanj.
Gole fotografije na telefonu
Poseben del pričevanj se nanaša na fotografije in videoposnetke deklet. Nekatere sogovornice trdijo, da jih je Skaza fotografiral med spolnim odnosom ali od njih zahteval gole fotografije. Ko naj bi se mu uprle ali želele odnos prekiniti, naj bi jim zagrozil, da bo posnetke objavil oziroma jih pokazal drugim članicam in članom kluba.
Tina, ki je nekoč delala v Skazovem hlevu, pravi, da ji je fotografije in videoposnetke pokazal sam. Na njegovem telefonu naj bi videla več golih fotografij in posnetkov različnih deklet. Naslednji dan je dala odpoved.
Na vprašanje, zakaj videnega ni prijavila policiji, odgovarja: »Robi ima neverjeten vpliv v konjeniškem svetu. Po svoji odpovedi sem skoraj ostala brez konja, dela s konji v Sloveniji nisem več dobila, zdaj delam v tujini. Kako naj bi si upala kar koli prijaviti, če je bil že odhod iz Konjeniškega kluba Velenje oziroma od Robija tako težak in še danes nosim posledice?«
Iz njenega pričevanja ni mogoče ugotoviti, v kakšnih okoliščinah so posnetki nastali, ali so dekleta privolila v njihovo izdelavo in ali so vedela, da jih Skaza hrani. Ob tem naj spomnimo, da so leta 2021 v dekliških garderobah in tuših odkrili snemalno napravo, oseba, ki je vložila prijavo na policijo, pa je čez čas vse obtožbe zoper osumljenca umaknila. Kdo je bil osumljenec, nam policija ni razkrila.
Grožnje z objavo ali razkritjem posnetkov opisujejo druge sogovornice. Ena od neposredno vpletenih jahačic trdi, da ji je Skaza ob upiranju zagrozil, da bo njene fotografije pokazal drugim članom kluba. Po navedbah sogovornic naj bi vedel, da bi razkritje posnetkov poseglo v njihovo zasebnost, odnose in ugled, zato naj bi jih uporabljal kot vzvod pritiska.
Fotografije naj bi bile le del širšega pritiska. Sogovornice govorijo tudi o odvzemu konj, dražjih ali odpovedanih urah, preprečevanju nastopov na tekmovanjih, širjenju osebnih informacij in ustvarjanju sporov med jahačicami. Nekatere takšno ravnanje opisujejo kot izsiljevanje.
Pri najmanj eni jahačici je spor prerasel tudi v fizično nasilje. O domnevnem napadu, po katerem je nekaj več kot dvajset let stara jahačica poiskala zdravniško pomoč in vložila prijavo na policijo, smo že poročali. Skaza je takrat navedbe zavrnil kot lažne. Ta primer je spodbudil tudi druge nekdanje članice, da so začele pripovedovati o svojih izkušnjah. Na uredništvo se je doslej obrnilo več kot deset deklet.
Ko je želela na policijo, jo je prijateljica od tega odvrnila
Maja, ki je bila s Skazo v intimnem odnosu, pravi, da je nekoč resno razmišljala o prijavi policiji. O svoji nameri se je zaupala prijateljici iz istega okolja, vendar se je zgodilo nasprotno od pričakovanega. »Dekleta so bila tako pod njegovim vplivom, da me je prijateljica, ki sem se ji zaupala, prepričala, naj ne grem na policijo. Nato je o vsem obvestila Skazo in začela sem dobivati grožnje. Takrat moj cilj ni bil več, da ga prijavim, ampak samo še to, da od tam pobegnem,« pripoveduje.
Njena izkušnja pojasnjuje, zakaj odsotnost prijav sama po sebi še ne pomeni, da se ni nič dogajalo. Po pričevanjih sogovornic naj bi Skazov vpliv segal tudi med dekleta, ki so druga drugo odvračala od prijave ali mu povedala, katera namerava spregovoriti. Strah pred izgubo konja, športne poti, dela in odnosov v konjeniškem okolju naj bi bil pri nekaterih močnejši od pripravljenosti, da se obrnejo na policijo.
Strah se po navedbah nekaterih sogovornic ni končal niti po začetku objavljanja člankov o dogajanju v klubu. Več nekdanjih članic je sprva privolilo v pogovor z nami, nato pa niso želele dati končne izjave. Kot razlog so navedle grožnje, ki naj bi jih po začetku objav prejele od Robija Skaze. Povedale so, da se bojijo zase in za svoje družine, zato njihovih pričevanj in podrobnosti, po katerih bi jih bilo mogoče prepoznati, ne objavljamo.
Vsi so vedeli, ukrepal ni nihče
Najkonkretnejša navedba o morebitni seznanjenosti Konjeniške zveze Slovenije z zadevo sega v konec leta 2022. Po besedah ene od sogovornic je takrat več deklet, kmalu po objavi serije člankov o pričevanjih o zlorabah v enem od ljubljanskih konjeniških klubov, pripravilo dopis, namenjen Konjeniški zvezi Slovenije. V njem naj bi opisale fizično in verbalno nasilje ter domnevne spolne usluge, ki naj bi jih Skaza zahteval od jahačic. Sogovornica trdi, da so dekleta dopis umaknila po pritiskih, ki naj bi sledili iz zveze.
Tudi sicer se pripovedi sogovornic stikajo v eni ključni točki: o Skazovih odnosih z mladimi jahačicami in njegovem ravnanju naj bi se v konjeniškem okolju vedelo že leta. O tem naj se ne bi govorilo le znotraj Konjeniškega kluba Velenje, temveč tudi širše v slovenskem konjeništvu. Kljub temu sogovornice niso seznanjene s primerom, v katerem bi zaradi teh navedb ukrepal klub, zveza ali katera druga pristojna institucija.
Robija Skazo smo poskušali priklicati, vendar se na naš klic ni odzval. Poslali smo mu tudi pisna vprašanja o spolnih odnosih z jahačicami, o domnevnem ponujanju športnih ugodnosti, fotografijah in grožnjah z njihovo objavo. Vprašali smo ga tudi, ali je bila katera od jahačic ob začetku odnosa mladoletna. Do zaključka redakcije ni odgovoril.
Na Konjeniško zvezo Slovenije smo se v zvezi z navedbami o dogajanju v klubu obrnili že trikrat. Vprašali smo jo, ali je bila z očitki seznanjena, ali je kdo iz zveze stopil v stik z njihovimi avtoricami ter ali je nanje pritiskal, naj jih umaknejo. Vprašali smo jo tudi, ali bo uvedla notranji oziroma disciplinski postopek in kako zagotavlja zaščito mladih in mladoletnih športnic pred morebitno zlorabo trenerjevega položaja. Odgovora na nobeno vprašanje nismo prejeli.
Prijavo je medtem prejel Olimpijski komite Slovenije. »Na Olimpijskem komiteju Slovenije smo v povezavi z zadevo prijavo prejeli 4. septembra 2026, pred tem o dogajanju žal nismo bili obveščeni,« so sporočili. Prijavo bo obravnavala komisija za integriteto pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Ta se je najprej s pozivom obrnila na Konjeniško zvezo Slovenije, po prejemu njenega odgovora pa bo nadaljevala postopek.