Slovenjgraška bolnišnica je bila prva, ki jo je Tadej Ostrc obiskal po imenovanju na ministrsko mesto. To je hkrati prva bolnišnica, v kateri je aktualna vlada zamenjala predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda. Poziv, s katerim na ministrstvu za zdravje iščejo bodoče člane teh organov upravljanja bolnišnic, obeta dodatne menjave. V zdravstvenem resorju so obenem naknadno črtali pogoj, ki je določal minimum izkušenj za opravljanje takšnega dela. Dodali pa so kriterij razreševanja, ki od oblasti ne zahteva niti minimalnega truda pri argumentaciji takih potez.

Menjave članov svetov zavodov kmalu po začetku delovanja vlade niso posebnost tokratnega mandata. Junija 2022 je vlada Roberta Goloba zamenjala člane svetov zavodov devetih bolnišnic, kar so takrat utemeljevali s slabim poslovanjem. Z menjavo v svetih zavodov bodo najprej poskušali stabilizirati stanje, je utemeljeval takratni zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, nato pa bo treba zagotoviti pozitivno poslovanje.

Tadej osterc minister za zdravje21.7-2026 - novinarska konferenca ministrstva za zdravje, na kateri bo minister Tadej Ostrc spregovoril o ključnih ugotovitvah ob primopredaji poslov na ministrstvu za zdravje in finančnem stanju ministrstva; ministrstvo,Foto: Luka Cjuha

Tadej Ostrc Foto: Luka Cjuha

Pod javnim pozivom z datumom 3. avgusta je podpisan minister za zdravje Tadej Ostrc. Ocenjevanje so takrat predvideli na podlagi treh meril: izkušenj s področja zdravstva, izkušenj s področja upravljanja, financiranja ali organizacije pravnih oseb javnega sektorja ter izkušenj na vodstvenih in nadzornih funkcijah. Vsako merilo bi lahko posamezniku prineslo največ tri točke. »Izbran je lahko le kandidat, ki je ocenjen z najmanj štirimi točkami,« so o kriteriju, ki je obetal vsaj minimalno usposobljenost članov sveta za sodelovanje pri upravljanju javnih bolnišnic, zapisali na ministrstvu za zdravje. S sredino spremembo javnega poziva, pod katero je podpisana državna sekretarka Vesna Marinko, so zahtevo po najmanj štirih točkah na račun izkušenj črtali.

Dodajmo, da bi pod prvotno mejo štirih točk glede na objavljeni točkovnik kandidati padli, če bi imeli na vseh treh področjih nič ali manj kot tri leta izkušenj. Pri dobrih treh letih izkušenj, na primer iz zdravstva, in manj kot treh letih izkušenj z upravljanjem, financiranjem ali organizacijo v javnem sektorju bi prvotni minimum že izpolnili.

Točkovanje in posledični minimum izkušenj je uvedel pravilnik, objavljen junija letos. Aprilski predlog, ki ga je podpisala Ostrčeva predhodnica Valentina Prevolnik Rupel, je predvideval celo višji prag, najmanj pet točk. Zadnje spremembe so sicer obveljale s torkom, torej dnem, ko je vlada na dopisni seji razrešila dosedanje člane sveta slovenjgraške bolnišnice in imenovala nove.

Kako člani sveta pristanejo v nemilosti

Pri odpoklicu Mirka Prosena, Marjana Podgorška in Gorazda Korošca se je vlada sklicevala na možnost, da ne glede na razloge za predčasno razrešitev predstavnike ustanovitelja odpokliče na predlog ministra za zdravje. Tako kot črtanje minimuma izkušenj je bila tudi ta možnost uvedena s spremembami pravilnika, ki so obveljale s torkom. Pred tem je lahko minister razrešitev člana sveta sicer predlagal, a le zaradi konkretnih razlogov, na primer tega, da pri opravljanju svoje funkcije ni ravnal »s skrbnostjo dobrega gospodarja«, ali ko se je za razrešitev zavzel upravičeni predlagatelj.

Menjave svetov zavodov so se že večkrat izkazale za orodje, s katerimi si vsakokratne oblasti hitro zagotovijo vpliv na delovanje bolnišnic, ne nazadnje pa tudi na usodo njihovih vodstev.

Na mesta članov sveta slovenjgraške bolnišnice je vlada v torek za preostanek mandata sveta – do 25. septembra 2027 – imenovala Štefana Šumaha, Majo Pačnik in Sebastjana Slemenika. Ob Ostrčevem junijskem obisku bolnišnice so bile poleg kadrovske stiske v ospredju težave pri delovanju tamkajšnje enote za hitre preglede v urgentnem centru. Direktor slovenjgraške bolnišnice Vladimir Topler je ministra seznanil tudi z negativnim poslovanjem bolnišnice. Pri tem je zatrdil, da bolnišnica ne glede na vse težave zagotavlja varno in strokovno oskrbo. Ostrc je takrat izpostavil potrebo po dostopnem zdravstvenem varstvu za vse prebivalce Slovenije. Okolje, v katerem delajo mladi zdravniki, je treba narediti privlačno, je še ugotavljal.

Menjave članov svetov zavodov kmalu po začetku delovanja vlade niso posebnost tokratnega mandata. Junija 2022 je vlada Roberta Goloba zamenjala člane svetov zavodov devetih bolnišnic, kar so takrat utemeljevali s slabim poslovanjem. Z menjavo v svetih zavodov bodo najprej poskušali stabilizirati stanje, je utemeljeval takratni zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, nato pa bo treba zagotoviti pozitivno poslovanje.

Orodje vpliva

Menjave svetov zavodov so se že večkrat izkazale za orodje, s katerim si vsakokratne oblasti hitro zagotovijo vpliv na delovanje bolnišnic, ne nazadnje pa tudi na usodo njihovih vodstev. Sveti zavodov direktorje imenujejo in razrešujejo; tudi v tem primeru imajo sicer zadnjo besedo vlade.

Vladimir Topler je bil na čelo slovenjgraške bolnišnice imenovan v mandatu vlade Roberta Goloba. To velja tudi za vodstvi največjih dveh bolnišnic: generalnega direktorja UKC Ljubljana Marka Juga in Vojka Flisa, ki je na čelu UKC Maribor.

Spomnimo, odstop direktorja UKC Maribor Vojka Flisa in strokovne direktorice Nataše Marčun Varda so zahtevali interventni radiologi, Tadej Ostrc pa je po julijskem dogovoru z njimi ugotavljal, da je o položaju vodstva mariborskega UKC še preuranjeno govoriti. Enako se je takrat odzval tudi na vprašanje, ali aktualna vodstva bolnišnic nasploh uživajo njegovo zaupanje.

V primeru strokovne direktorice UKC Maribor so na ministrstvu za zdravje zatem navajali, da so že februarja izdali negativno mnenje k razpisu za delovno mesto strokovnega direktorja, saj razpisni pogoji niso bili usklajeni z veljavno zakonodajo. V mariborskem UKC so se odzvali z opozorilom, da je za imenovanje strokovnega direktorja pristojen svet zavoda, zatrjevali so še, da ministrstvo za zdravje v že opravljenem nadzornem postopku ni ugotovilo nobenih nepravilnosti glede izvedbe razpisa oziroma postopka. 

Ministrstvo: Točkovni prag je omejeval možnost izbire

Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da pogoj najmanj štirih točk ni določen v zakonu o zdravstveni dejavnosti, ampak je bil dodatni izločitveni prag, določen s podzakonskim predpisom. Ta dodatni prag po nepotrebnem omejuje možnost izbire med kandidati, ki sicer izpolnjujejo vse zakonske pogoje, so ocenili. »Kandidati bodo še naprej ocenjeni glede na izkušnje s področja zdravstvene dejavnosti, upravljanja, financiranja oziroma organizacije pravnih oseb javnega sektorja ter glede na izkušnje na vodstvenih ali nadzornih funkcijah. Odpravljena je zgolj avtomatična izločitev kandidata zaradi nedoseganja najmanj štirih točk,« so poudarili. V slovenjgraškem primeru je minister ocenil, da je za učinkovito izvrševanje ustanoviteljskih pravic in nadaljnje upravljanje zavoda smiselno imenovanje novih predstavnikov ustanovitelja, so še sporočili. Odpoklic treh članov sveta sam po sebi ne predstavlja presoje zaupanja vodstvu zavoda, so zatrdili. »Ministrstvo delo vodstev javnih zdravstvenih zavodov presoja predvsem na podlagi rezultatov njihovega poslovanja, kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev, realizacije dogovorjenih ukrepov ter odgovornega upravljanja javnih sredstev,« so našteli. Morebitne odločitve glede upravljanja bodo tudi pri drugih bolnišnicah sprejete na podlagi celovite presoje teh okoliščin, napovedujejo.

 

Priporočamo