Poslanci so na svoji zadnji redni seji odločali tudi o paketu sprememb volilne zakonodaje. Predlogi zakonov so med drugim kot novost predvideli uvedbo pogoja nekaznovanosti že pri kandidaturi in ne le opravljanju funkcije, in sicer enotno za vse izvoljene funkcionarje tako na lokalni kot državni ravni. Na tak način naj bi prispevali k dvigu politične kulture, krepitvi integritete ter poenotili pravila za funkcionarje.
Toda nazadnje so koalicijski poslanci sprejeli zgolj zakone, ki pravico biti voljen s pogojem nekaznovanosti omejujejo pri volitvah za predsednika republike, župana in občinske svetnike, zakonov, ki bi ta institut uveljavila tudi pri volitvah za poslance in državne svetnike, pa ne. Za slednja je namreč potrebna dvotretjinska večina, vendar pa glasov že na odborih ni prispevala opozicijska NSi, SDS pa pri obravnavi volilnega paketa niti ni sodelovala. Zakoni sicer ne bodo veljali za prihajajoče, temveč naslednje volitve, razpisane vsaj leto po uveljavitvi zakonov.
»Nastala situacija je po moji oceni v nasprotju z ustavnim načelom enakosti v zakonu, ki ga v skladu z ustavno doktrino in prakso ustavnega sodišča implicira načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave,« je za Dnevnik komentiral ustavni pravnik dr. Miro Cerar, sicer dekan ljubljanske pravne fakultete in nekdanji premier.
Za poslance bi morala biti ureditev enaka, če ne strožja
Strokovnjak za ustavno pravo pojasnjuje, da načelo enakosti pomeni, da je treba že pri zakonskem urejanju upoštevati načelo, da se za subjekte v enakih oziroma podobnih pravnih položajih na sorazmerno enak način zakonsko urejajo njihove pravice, dolžnosti in položaji. Zdaj, ko je bil zakonsko določen pogoj nekaznovanosti za osebe, ki kandidirajo za predsednika republike, župane in občinske svetnike, ne pa tudi za tiste, ki kandidirajo za poslance in državne svetnike, je po Cerarjevih opozorilih situacija neustavna, saj bi morala enaka, če ne celo strožja ureditev veljati tudi za poslance in državne svetnike. »Ti imajo namreč še mnogo pomembnejšo politično in pravno odločevalsko vlogo od tistih, ki jih je zakon zajel, pri čemer poslanci odločajo celo o ustavnih spremembah, sprejemajo zakone in druge pomembne nacionalne akte ter nenazadnje volijo in imenujejo najvišje državne funkcionarje. To neustavno situacijo bo treba čim prej odpraviti s sprejemom in uveljavitvijo zakonskih rešitev, ki tokrat niso bile sprejete.«
Zelo podobna je bila argumentacija zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je že pred odločanjem opozorila, da so predlogi zakonov neločljivo povezani, zato je treba to vsebino urediti ustavnopravno in pravnosistemsko skladno ter celovito in primerljivo za vse voljene oziroma imenovane javne funkcije. »Skladno z načelom enakosti pred zakonom je treba v bistvenem enake položaje vsebinsko obravnavati sočasno,« so izpostavili.
Sprejem le dela paketa nesmiseln
Kritični so tudi v državnem svetu, pa čeprav za državne svetnike pogoj neizvoljivosti za zdaj ni bil sprejet. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič opozarja, da je takšna ureditev po njegovi oceni sistemsko neustrezna, nepregledna in uvaja neenako obravnavo kandidatov. Volilna zakonodaja za funkcionarje na različnih ravneh ali vejah oblasti, ne bi smela različno določati pogojev za kandidiranje, je poudaril. Posamezne rešitve znotraj paketa sprememb pa po njegovem že v izhodišču niso bile dovolj jasne in dodelane, na kar je opozorila tudi pristojna komisija državnega sveta. »Sprejem le dela takšnega paketa zakonodaje je zaradi določb ustave, ki zahtevajo enotno normiranje teh vprašanj, povsem nesmiseln.« Lotrič pričakuje, da bo zakonodajalec v prihodnje k spremembam volilne zakonodaje pristopil bolj strokovno in celovito ter predpisal enake oziroma ustavno skladne pogoje za uresničevanje pasivne volilne pravice.
Tudi v Skupnosti občin Slovenije obžalujejo, da državni zbor pri sprejemanju zakonodajnega paketa ni sledil njihovim opozorilom o nujnosti enotne in sistemsko usklajene ureditve pogojev za opravljanje voljenih funkcij, pri čemer samemu pogoju nekaznovanosti ne nasprotujejo. Le celovita ureditev namreč po njihovem lahko prispeva k večji pravni varnosti, preglednosti in zaupanju v demokratične postopke. Morebitnih nadaljnjih pravnih postopkov v tem trenutku še ne morejo prejudicirati. Hkrati pa ocenjujejo, da bo to ena od tem, o katerih bo treba opraviti pogovor tudi z novo vlado.
Da bi za vse morali veljati enaki pogoji, je za Dnevnik ocenil ljubljanski župan Zoran Janković. »Pogoj nekaznovanosti podpiram, saj je moje stališče zelo jasno – pravica se lahko doseže le na sodišču in ne na ulici, kjer deluje zakon močnejšega, ali v medijih, kjer manipulirajo s podatki tožilstva, pridobljenimi v sicer tajni preiskavi. Če bi se zgodilo, da bi bil pravnomočno obsojen, bi takoj odstopil, prav tako ne bi kandidiral na volitvah,« je zagotovil Jankovič.