V pediatričnih ambulantah je ta čas vpisanih več kot 36.000 odraslih. Večina, več kot 27.000, jih je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) starih od 19 do 26 let. Ti prebivalci v kraju študija ali pa tam, kjer imajo osebnega zdravnika že od otroštva, praviloma nimajo pravih možnosti za prehod v ambulante družinske medicine. Po zadnjih podatkih ZZZS je »prostih« le še slabih sedem odstotkov družinskih zdravnikov. V pediatriji paciente na novo sprejemajo v vsaki četrti ambulanti na primarni ravni. Kar pa ne pomeni, da imajo otroci v vsej državi dostop do tovrstne oskrbe. Ob težavah z izbiro zdravnika za novorojenčke se vrstijo pozivi, naj oblasti vendarle nekaj ukrenejo. Zadnji med njimi izpostavlja ravno odrasle paciente v pediatričnih ambulantah.
Pobuda za pobudo
Novorojenčki ostajajo brez pediatra več tednov, ko pa ga družine končno najdejo, je lahko tudi 50 kilometrov od doma, so opozorili v Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Zavzeli so se za takojšen izpis odraslih mladostnikov iz pediatričnih ambulant. Rešitev vidijo tudi v ustrezni določitvi glavarinskih količnikov, s katerimi v osnovnem zdravstvu merijo obremenitve, oziroma minimalnega in maksimalnega števila opredeljenih otrok.
Nedavno se je na ministrstvo za zdravje in ministrico Valentino Prevolnik Rupel obrnil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Predlagal je dopolnitev zakonodaje s sistemskimi ukrepi za odpravo težav pri zagotavljanju dostopnosti pediatrov. Med njimi bi bila lahko določitev minimalnega števila opredeljenih otrok na posameznega pediatra in normativov, je ponazoril. Priložnost za ukrepanje zagovornik vidi tudi v širitvi dela izvajanja primarne pediatrične dejavnosti na splošne bolnišnice, porodnišnice in klinična centra v Ljubljani in Mariboru. »Večji zdravstveni zavodi, kot je UKC Ljubljana, imajo zaposlenih skoraj dvesto pediatrov specialistov in specializantov pediatrije. Ti bi lahko zagotovili nekaj dodatnih pediatričnih ambulant vsak delovni dan ter tako že z minimalnim pokrivanjem primarne oskrbe izboljšali dostopnost zdravstvenega varstva otrok,« so svoj razmislek utemeljili pri zagovorniku načela enakosti.
Na ministrstvo za zdravje so se letos obrnili tudi v Levici; predlagali so spremembo podzakonskih aktov, ki vplivajo na odklanjanje dodatnih vpisov. Ambulanta družinske medicine bi lahko glede na njihovo pobudo zavrnila opredelitev zavarovancev le, če je v gravitacijskem območju zdravstvenega doma, ki je najbližji pacientovemu bivališču, drug zdravnik, ki še ne dosega meje 1348 glavarinskih količnikov. Če bi vsi zdravniki na območju dosegali mejo 1348 glavarinskih količnikov, bi pacienta v zdravstvu razporedili k zdravniku z najmanjšim številom glavarinskih količnikov, razen če bi vsi zdravniki na območju presegali državno povprečje glavarinskih količnikov. Kdaj takšno obremenitev zdravnik doseže, ni odvisno le od števila, ampak tudi od starosti njegovih pacientov.
Idejam o poseganju v omenjene meje oporekajo v Zdravniški zbornici Slovenije. Višja glavarina bi pomenila več pacientov v istem času, kar neposredno vodi v krajše obravnave, slabšo kakovost in prekinjanje kontinuitete oskrbe, so posvarili prejšnji mesec. Tak ukrep po oceni odbora zbornice za osnovno zdravstvo ustvarja le navidezen vtis boljše dostopnosti, so ocenili. Da »vsak nadaljnji administrativni pritisk, ki povečuje število pacientov na posameznega zdravnika, pomeni neposredno slabšanje kakovosti obravnave in povečevanje tveganj za bolnike«, so ugotavljali tudi v sindikatu zdravnikov Fides.
Najmlajši še na slabšem
Na slab položaj prebivalcev brez zdravnika že dolgo opozarjajo zagovorniki pacientovih pravic. V primeru najmlajših med njimi ni jasno niti, kje lahko dobijo nadomestno oskrbo. Dodatne ambulante, ki so namenjene odraslim brez osebnega zdravnika, otrokom niso na voljo. Starši novorojenčkov, ki zdravnika še nikoli niso imeli, se obenem ne morejo obrniti na zdravstveni dom ali koncesionarja, ki mora tudi po zdravnikovem odhodu v pokoj ali na drugo delovno mesto nuditi oskrbo za njegove nekdanje paciente.
Iz odziva ministrstva za zdravje na zadnje pobude ni razvidno, ali nameravajo uvesti kakšne dodatne ukrepe, ki bi olajšali izbiro pediatra. Če bi vsi pediatri dosegali minimalno raven glavarinskih količnikov, bi lahko vsi otroci imeli izbranega pediatra, izpostavljajo. »To pomeni, da je zmogljivost večja od trenutnih potreb. Ključni izziv tako ni pomanjkanje prostih pediatrov, temveč njihova geografska porazdelitev in privlačnost posameznih delovnih okolij za izvajalce pediatrične dejavnosti,« so zapisali. Na ministrstvu, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, so izpostavili tudi zmanjševanje števila otrok, mlajših od enega leta, ki so brez izbranega osebnega zdravnika. Ob koncu leta 2022 jih je bilo 2738, konec leta 2025 pa 1859, so navedli. V teh okoliščinah zagovarjajo postopne, ciljno usmerjene in strokovno utemeljene rešitve, so sporočili z ministrstva. Niso pa naklonjeni enostranskim ukrepom, so dali vedeti.
Po oceni ZZZS bi bilo treba podrobneje preveriti, v katerih okoljih so težave z vpisi novorojenčkov večje in zakaj je tako. Po njihovi oceni bi bilo smiselno, da deležniki v zdravstvu – zlasti ministrstvo za zdravje – preučijo obseg težav in možne ukrepe. V primeru predloga o izpisu odraslih pacientov pa bi bilo treba po mnenju ZZZS oceniti zlasti, kako bi tak ukrep vplival na ljudi, ki bi s tem ostali brez osebnega zdravnika.