Letošnja suša je prizadela blizu 21.500 oškodovancev iz vseh 212 občin, skupna ocenjena škoda, ki jo je danes potrdila vlada, pa znaša 233.384.654,74 evra. Z naskokom najvišja je v občinah Krško (9,3 milijona), Brežice (8,9 milijona), Žalec (7,5 milijona), Kidričevo (5,2 milijona), Slovenska Bistrica (4,8 milijona), Murska Sobota in Ormož (po 4,6 milijona), Moravske Toplice in Braslovče (po 4,5 milijona) …
Med naštetimi občinami bode v oči predvsem Ormož, ki slovi kot občina z najbolj urejenim namakanjem v državi, saj ima z delujočimi namakalnimi sistemi opremljenih 1060 hektarjev kmetijskih površin, škodo po suši pa kljub temu enormno. Poleg tega zakon o odpravi posledic naravnih nesreč izplačila državne pomoči za območja z delujočimi namakalnimi sistemi ne omogoča.
Namakajo in prejemajo državno pomoč po suši
To zagato naj bi pred izplačilom državne pomoči rešilo ministrstvo za kmetijstvo (MKM), ki mora v treh mesecih pripraviti program odprave posledic škode zaradi letošnje suše. Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah mu je namreč naložila, naj pri pripravi tega programa podatke o škodi po suši uskladi s podatki o škodi po toči (ta je bila ocenjena na okoli 58 milijonov evrov), prav tako s podatki iz evidenc, s katerimi razpolaga Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ki kmetom izplačuje tovrstne pomoči. Pred izplačilom pomoči bi morali pristojni med drugim pogledati v register delujočih namakalnih sistemov, ki pa je pomanjkljiv. Za lansko sušo so državno pomoč dobili tudi tisti, ki kmetujejo na območjih z urejenimi namakalnimi sistemi, kar je v nasprotju z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Vlada je na današnji seji izdala tudi odlok o finančni pomoči kmetom zaradi dragih goriv in gnojil kot posledice krize na Bližnjem vzhodu. Bruselj je Sloveniji za ta namen odobril 2,7 milijona evrov pomoči, vlada pa bo temu znesku dodala še 5,4 milijona evrov, ki jih bo vzela s proračunske postavke odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Te odškodnine so sicer namenjene nakupom kmetijskih zemljišč, odpravi zaraščanja … Da jih bodo lahko poslej uporabljali tudi za pomoč kmetijam v kriznih razmerah, je moral državni zbor nedavno spremeniti zakon o kmetijskih zemljiščih. Pomoč zaradi dragih goriv in gnojil bo vlada izplačala v obliki pavšala na hektar kmetijskega zemljišča glede na vrsto dejanske rabe, ki okvirno znaša od 22 do 47 evrov, najnižji znesek pomoči pa je petdeset evrov na upravičenca. Odločbe o izplačilu pomoči bo AKTRP kmetom izdala do konca tega leta, in sicer po uradni dolžnosti, kar pomeni, da jim ne bo treba oddati posebne vloge za njeno pridobitev.
Državna pomoč za popolno uničenje pridelka po toči še letos
V medresorskem usklajevanju in v usklajevanju z vladno službo za zakonodajo je tudi odlok o finančni pomoči tistim kmetom, ki jim je letošnja toča pridelek poškodovala stoodstotno. Takšnih oškodovancev je bilo 62, do konca tega leta pa naj bi skupaj prejeli do 3,1 milijona evrov državne pomoči, in sicer po načelu de minimis. Za izplačilo takšne pomoči država ne potrebuje soglasja Bruslja, posamezno kmetijsko gospodarstvo pa je lahko v zaporednih treh letih skupaj prejme največ 50.000 evrov. Pri načelu de minimis velja tudi nacionalna omejitev: skupni znesek te pomoči, ki jo lahko dodeli država v treh letih za vsa kmetijska gospodarstva skupaj, ne sme presegati dveh odstotkov rednosti letne kmetijske proizvodnje te države.
Pomoč po načelu de minimis bodo zaradi izpada krme kot posledice vremenskih ujm dobile tudi živinorejske kmetije, in sicer tiste, ki redijo vsaj štiri glave velike živine in ki so imele posamezni kmetijski pridelek, namenjen krmi za živali, uničen več kot tridesetodstotno. Pomoč za kulture s poškodovanostjo najmanj 60 odstotkov bo dvakrat višja od pomoči za manj kot 60-odstotno poškodovanost. Na MKM so ocenili, da bodo to pomoč izplačali približno 11.200 kmetijskim gospodarstvom, in sicer v skupni višini okoli deset milijonov evrov, najnižji znesek dodeljene finančne pomoči pa bo sto evrov na upravičenca. Odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme je do danes še v javni obravnavi. Tudi v tem primeru naj bi AKTRP odločbe o izplačilu pomoči upravičencem izdala do 31. decembra letos.