Z elektronskim naročanjem, ki se zdi vsaj na prvi pogled najbolj enostavna pot do termina pregleda ali preiskave, je imelo to jesen težave več Dnevnikovih bralcev. Preglavice niso bile tehnične, ampak vsebinske narave, je mogoče razbrati iz izkušenj sogovornikov, ki želijo ostati anonimni. Nekaterih možnosti, ki so v praksi sicer na voljo, jim po tej poti na primer niti ni uspelo najti. Pomenljiva je tudi izkušnja Ljubljančanke, ki je prek eNaročanja izbirala najbližji okvirni termin preiskave, ki jo potrebuje. Kazalo je, da bo pri enem od zasebnikov s koncesijo na vrsti še pred koncem leta, zato se je tam tudi naročila. Kaj kmalu se je zapletlo.

Pri koncesionarju, kjer se je uvrstila na čakalni seznam, ji konkretnega datuma niso posredovali. Ko jih je poklicala, so ji povedali, da so bili njihovi termini ob njenem naročilu že povsem zapolnjeni. Na vrsto bi v kratkem prišla kvečjemu, če bi kateri od pacientov svoj termin odpovedal, so ji dali vedeti. Izkazalo se je, da bi drugje na vrsto z veliko verjetnostjo prišla prej, a so bili okvirni termini v eNaročanju tam nesorazmerno oddaljeni. Z zanašanjem na podatke v eNaročanju je po nepotrebnem izgubila vsaj en mesec, ocenjuje.

Med vzroki so lahko neažurno vodenje čakalnih seznamov, neustrezno posredovanje podatkov ter neskladje med dejansko razpoložljivostjo zmogljivosti in podatki v informacijskih sistemih izvajalcev, so našteli.

Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da podatke v eNaročanje posreduje izvajalec (torej javni zdravstveni zavod ali koncesionar), ki sam odgovarja za njihovo točnost. Napotili so nas na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je upravljalec podatkov v eNaročanju. Na odgovor ministrstva, kako nameravajo v zdravstvenem resorju razreševati težave z zanesljivostjo podatkov in katere ukrepe za skrajševanje čakalnih dob načrtujejo, še čakamo.

Odstopanja opažajo tudi na NIJZ

Na NIJZ so poudarili, da se zavedajo težav zaradi neskladij med objavljenimi čakalnimi dobami in dejansko razpoložljivimi termini pri izvajalcih zdravstvenih storitev. »Takšna odstopanja zaznavamo pri spremljanju kakovosti podatkov ter na podlagi opozoril uporabnikov in drugih deležnikov,« so pojasnili. Med vzroki so lahko neažurno vodenje čakalnih seznamov, neustrezno posredovanje podatkov ter neskladje med dejansko razpoložljivostjo zmogljivosti in podatki v informacijskih sistemih izvajalcev, so našteli.

Pomemben korak naprej vidijo v aktualni nadgradnji nacionalnega sistema eNaročanja z uvedbo centralnega urnika. Sistem je doslej temeljil predvsem na pridobivanju podatkov o prvih prostih terminih, ni pa omogočal celovitega pregleda vseh razpoložljivih terminov in zdravstvenih zmogljivosti, so pojasnili. Centralni urnik prinaša centralizirano zbiranje in preverjanje podatkov o prostih terminih neposredno iz informacijskih sistemov izvajalcev, napovedujejo na NIJZ. »Pričakujemo, da bodo te nadgradnje omogočile boljši pregled dejansko razpoložljivih terminov, izboljšale kakovost podatkov in zmanjšale možnost neskladij,« so poudarili. Učinki novosti bodo sicer še vedno odvisni tudi od bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarjev. Rešitev na NIJZ tako vidijo tudi v izboljšanju kakovosti podatkov pri izvajalcih, v doslednem in ažurnem vodenju čakalnih seznamov in tudi v ustrezni informacijski podpori. Informatizacija sama po sebi ne more odpraviti čakalnih dob, opažajo, lahko pa pomembno prispeva k preglednejšemu naročanju in učinkovitejši uporabi zdravstvenih zmogljivosti.

Pogoje prenaročanja je dobro preveriti

Pacientom, ki ugotovijo neskladje med objavljenimi podatki in dejansko razpoložljivostjo terminov, na NIJZ svetujejo, naj se najprej obrnejo neposredno na izvajalca, pri katerem so naročeni. Tam naj zahtevajo pojasnilo glede svojega termina oziroma mesta na čakalnem seznamu, so priporočili. Če se izkaže, da objavljeni podatki niso bili pravilni, mora izvajalec poskrbeti za ustrezno ureditev podatkov in obveščanje, so pristavili.

Posameznik lahko preveri tudi razpoložljivost terminov pri drugih izvajalcih. Če razmišlja o prehodu drugam, na NIJZ svetujejo predhodno preverjanje pogojev prenaročitve, da ne bi po nepotrebnem izgubil obstoječe uvrstitve na čakalni seznam. Za pomoč pri elektronskem naročanju je na voljo brezplačna telefonska številka 080 24 45, so še pojasnili, tehnične težave z rešitvami eZdravja pa je mogoče prijaviti centru za pomoč uporabnikom eZdravja (na številki 080 72 99 oziroma prek portala podpora.ezdrav.si). Če pacient meni, da so bile kršene njegove pravice pri naročanju ali obravnavi, se lahko obrne tudi na pristojno osebo za obravnavo kršitev pacientovih pravic pri izvajalcu oziroma na zastopnika pacientovih pravic, so še sporočili z NIJZ.

Vlada za skoraj dve milijardi investicij v zdravstvo

Na področju zdravstva je vlada obravnavala in sprejela predloga zakonov o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo in o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Predlog prvega zakona, ki nadomešča obstoječi zakon o zagotavljanju sredstev za prednostne investicije v zdravstvo v obdobju od leta 2021 do leta 2031, določa zagotavljanje sredstev za prednostne investicije v zdravstvo v obdobju od leta 2026 do leta 2036, za kar je skupaj predvidenih 1,873 milijarde evrov. Sredstva bodo namenjena gradnji in prenovi bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih objektov, nakupu sodobne medicinske opreme ter izboljšanju pogojev za izobraževanje zdravstvenih kadrov, kakor tudi vlaganj v digitalizacijo zdravstvenega sistema. Predlog novele zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode pa ureja prenos neporabljenih proračunskih sredstev, namenjenih investicijam v javne zdravstvene zavode, v proračunski sklad pri ministrstvu za zdravje. (cr)

Priporočamo