V zdravstvu se pripravljajo na prihod monoklonskih protiteles, ki obetajo preobrat pri zdravljenju bolnikov z demenco. V tem primeru ne gre samo za lajšanje simptomov, kakršno je bilo mogoče že doslej. »V Evropi so že registrirana zdravila, ki vplivajo na biološki potek alzheimerjeve bolezni,« je pojasnila dr. Eva Županič iz Centra za kognitivne motnje Nevrološke klinike v UKC Ljubljana. Ker so zares učinkovita le v zelo zgodnji fazi, bo hitro prepoznavanje alzheimerjeve bolezni ob uveljavljanju novosti še posebno pomembno.
Obeti, ob katerih prejemajo številne klice
Prvi simptomi alzheimerjeve bolezni so pogosto težave s spominom, posameznik lahko pozablja pogovore in postavlja ena in ista vprašanja. Pridružijo se lahko še težave pri vsakodnevnih opravilih.
Pri alzheimerjevi bolezni se v možganih odlagajo nekatere beljakovine, ena izmed njih je amiloid, je pojasnila Eva Županič. Nova zdravila – gre za monoklonska protitelesa – so usmerjena v odstranjevanje amiloida iz možganov, je pojasnila. »Kljub temu da gre za pomemben zgodovinski premik, pa se moramo zavedati, da ta nova zdravila alzheimerjeve bolezni ne ozdravijo niti ne ustavijo. Ta zdravila upočasnijo njen potek, zares učinkovita pa so v zelo zgodnjih fazah, torej pri stopnji blage kognitivne motnje in začetne demence zaradi alzheimerjeve bolezni,« je dodala. Že danes je znano, da jih bo prejemala le manjšina obolelih, zdravljenja pa bo morala spremljati celotna infrastruktura. Ta bo segala od zgodnje diagnostike do varnega odmerjanja in kasnejšega spremljanja bolnikov. Diagnoza tako ni samo medicinski podatek, ampak pomeni možnost hitrega zdravljenja, načrtovanja prihodnosti, podpore svojcem in neformalnim oskrbovalcem pa tudi ohranjanje samostojnosti in boljše kvalitete življenja, je naštela Mercedes Lovrečič, vodja strokovne skupine za področje demence na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob novicah o novem zdravilu prejemajo številne klice ljudi, ki se zanimajo za to možnost, je povedala Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija. Novo zdravilo med evropskimi državami za zdaj uporabljajo v Avstriji, Luksemburgu in Nemčiji, je pojasnila. »Tudi v Sloveniji se veselimo in pričakujemo, da bo zdravilo kmalu prišlo v uporabo,« je povedala. »To je veliko upanje za vse, ki so že oboleli, za svojce in za vse tiste, ki še bodo zboleli,« je dodala. Med vrzelmi, ki jih bo treba glede na izkušnje civilne družbe urediti bolje, je spremstvo za stanovalce domov starejših občanov, kadar morajo na primer na urgenco. V Spominčici ob tem vabijo na Sprehod za spomin, ki se 21. septembra začne ob 10. uri pred Narodno galerijo v Ljubljani.
Čim daljše obdobje samostojnosti
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beovič je izpostavila kadrovski vidik, na katerega bo treba misliti ob novostih. V prihodnje je mogoče pričakovati tudi dodatna nova zdravila, je spomnila, strokovnjakov, ki se ukvarjajo z demenco, pa bo moralo biti dovolj glede na potrebe. Za vse bolnike z demenco bo obenem pomembna podpora po diagnozi. Bolniki, s katerimi se srečujejo, so vse bolj krhki, je pojasnila dr. Polona Rus Prelog, vodja gerontopsihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Mnogi med njimi ob vrsti pridruženih bolezni iz leta v leto prejemajo vse več zdravil. »Cilj obravnave po diagnozi ni le spremljati napredovanje demence in kognitivnih simptomov, ampak aktivno podaljšati obdobje, v katerem človek živi čim bolj kakovostno, varno in samostojno,« je poudarila Polona Rus Prelog.
Bistvena je tudi preventiva, ki demenco, če se že pojavi, odlaga v poznejše življenjsko obdobje. Pri tem štejejo »urejenost« krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola, vzdrževanje primerne telesne teže, to, da posameznik ne kadi, omejevanje alkohola in redna telesna aktivnost. Izjemno pomembna je tudi uporaba pripomočkov ob težavah s sluhom in vidom, opozarja stroka. Svetujejo tudi druženje, branje in igre: možgani morajo biti tudi v poznejših letih zaposleni. Ko gre za prehrano, priporočajo mediteranski način z veliko zelenolistne zelenjave, stročnic, perutnine in rib, oreščkov in jagodičevja. Izpostavljajo še vpliv onesnaženosti zraka, ki pa je tudi vprašanje okoljske in javnozdravstvene politike v državi.