Kitajski predsednik Xi Jinping je od srede v Združenih državah na tridnevnem državniškem obisku, program pa kaže na veliko, za protokol mestoma nenavadno pozornost, ki mu jo je namenil Donald Trump. Ob tovrstnih obiskih gosta na letališču pozdravi nekdo na nižjem položaju, tokrat pa se je ameriški predsednik odločil sam seči v roko Xiju in njegovi soprogi Peng Liyuan ob njunem prihodu v letalsko oporišče Andrews. V četrtek zjutraj je med uradnim sprejemom v Beli hiši predviden tudi prelet vojaških letal B-2 in F-22 raptor. Zvečer bo potekala državniška večerja z udeležbo vodilnih ameriških tehnoloških velikanov, v petek pred koncem obiska še čaj obeh predsednikov in prvih dam v Beli hiši ter ogled zgodovinskih dokumentov o kitajsko-ameriških odnosih v ameriškem državnem arhivu.
Za državi, ki sta vodilna globalna akterja in tekmeca na gospodarskem, tehnološkem, vojaškem in geopolitičnem parketu, je program zgovoren. Trump naj bi z njim odgovarjal na kitajsko gostoljubje maja letos, obenem pa naj bi poskušal s Xijem splesti boljše osebne odnose, ki jih vselej izpostavlja kot ključne, tudi za uspešno reševanje težjih vprašanj. Teh tokrat ne manjka. Opazovalci pričakujejo nekaj dogovorov, ne pa velikih skokov naprej, prej zadržane korake.
1.Trgovina
Veljavnost trgovinskega sporazuma, doseženega lani v korejskem Busanu, se izteče novembra. S sporazumom sta državi končali trgovinsko vojno, med katero so se carine povzpele krepko nad sto odstotkov, Kitajska pa je omejila izvoz kritičnih mineralov. Opazovalci pričakujejo podaljšanje sporazuma za določen čas, morda za pol leta ali eno leto, ne pa več, saj naj bi Trump hotel obdržati možnost žuganja s carinami (povprečne ameriške so zdaj 22,8-odstotne). Voditelja naj bi napovedala tudi dodatno znižanje carin za trideset milijard dolarjev uvoženega blaga na vsaki strani. Ob tem bi lahko naznanili kak večji posel, denimo v letalski industriji ali povečan kitajski nakup ameriške soje in govedine.
2.Tajvan
»Večno vprašanje« med državama je še bolj aktualno, ker ima Trump že nekaj časa na mizi predlog o štirinajst milijard dolarjev vredni ameriški prodaji raket in protizračne obrambe Tajvanu. Prodajo je nekoč označil za velik pogajalski adut v pogovorih s Pekingom, kar je vznemirilo Tajvan, Xi pa ga bo poskušal prepričati, naj jo še odloži. Edgar D. Kagan v prispevku za ameriško mislišče CSIS ocenjuje, da bo oblast na Tajvanu morda še bolj pozorna tudi na to, kakšne besede bo o Tajvanu izbral Trump. Maja je po srečanju s Xijem skoraj ponovil kitajsko stališče, da si tajvansko vodstvo prizadeva za osamosvojitev otoka in da Peking samo odgovarja na te poteze. Na Tajvanu bodo zadovoljni že, če se bo izognil nadaljnjemu krhanju statusa quo, ocenjuje Kagan.
3.Umetna inteligenca
Trump nasprotuje zavori razvoja in zavrača opozorila, da hitenje lahko pelje človeštvo v pogubo. Zavori ni naklonjen niti Xi, saj jo razume kot poskus oviranja napredka Kitajske, je pa bolj prosti uporabi z odprtokodno umetno inteligenco in globalnim smernicam. Trump pravi, da se tu odvija ključna tekma: kdor bo zmagal v razvoju umetne inteligence (oziroma superinteligence, kot ji zdaj reče), bo končni zmagovalec. Vodja kitajskega ministrstva za državno varnost Chen Yixin po poročanju agencije AP pravi, da lahko umetna inteligenca predstavlja neposredno grožnjo vladavini komunistične partije, če tuje in sovražne sile v njej dosežejo prevlado. Po napovedih bi Trump in Xi lahko napovedala nastanek mehanizma za obveščanje o incidentih, povezanih z umetno inteligenco, ki lahko ogrozijo državno varnost. Korakov v smeri globalnega upravljanja razvoja pa poznavalci ne pričakujejo.
4.Dvostranski in mednarodni odnosi
Kitajska si želi bolj predvidljivo in stabilno ameriško ravnanje, kar ni značilnost te vlade. Melanie Hart v mislišču Atlantski svet ocenjuje, da bi Trumpa k bolj predvidljivemu ravnanju do Kitajske lahko napeljala napoved bodočih srečanj. Trump bi se lahko udeležil vrha APEC na Kitajskem novembra, Xi pa vrha skupine G20 na Floridi decembra. Iran bo gotovo tema srečanja. ZDA so se za zdaj izognile sankcijam proti Kitajski v povezavi z Iranom, v Pekingu pa čutijo posledice vojne zaradi težav v trgovini, v prvi vrsti z energenti. Bržkone bo govor o Ukrajini, kjer ZDA znova poskušajo doseči premirje, Kitajska pa bi lahko vplivala na Putina, čeprav je vprašanje, do kolikšne mere si ZDA želijo njeno vlogo.
5.Osebni odnosi
Opazovalci bodo osredotočeni tudi na govorico telesa in izrečene besede voditeljev. Prave kemije med njima naj ne bi bilo. Orville Schell iz Centra za ameriško-kitajske odnose je bil prisoten ob majskem srečanju predsednikov. »Sprva je gospod Trump zelo laskal gospodu Xiju, hotel mu je ugajati, kot bi ga skoraj moledoval, naj bo prijazen. Xi nikakor ni odvrnil na enak način, samo sedel je tam kot kip,« je dejal za avstralski ABC. In dodal, da si ne predstavlja, da imata ta moža lahko kaj dosti skupnega. »Mislim, da Xi ne bi mogel biti blizu nobenemu ameriškemu predsedniku, ker dvomi o njihovih iskrenih namenih.«