V Združenih državah je torek po prvem novembrskem ponedeljku vselej volilni dan. Tokrat bo 250 milijonov Američanov lahko sodelovalo na volitvah obeh domov kongresa, izbirali bodo 36 guvernerjev zveznih držav, poslance zakonodajnih teles zveznih držav in vrsto drugih funkcionarjev na različnih ravneh. In potekalo bo 145 referendumov.
Kongresne volitve so na sporedu vsaki dve leti – toliko tudi traja poslanski mandat v predstavniškem domu kongresa. Tokratne volitve so vmesne, kot rečejo tistim sredi predsedniškega mandata, in tradicionalno veljajo za referendum o delu predsednika. Običajno stranka, ki vodi Belo hišo, na vmesnih volitvah izgubi sedeže (v zadnjih sto letih v povprečju 27) in letošnje očitno ne bodo izjema. Sodeč po vseh napovedih bo republikanska stranka predsednika Donalda Trumpa ob sedanjo tesno večino v 435-članskem predstavniškem domu, precej mogoče pa je, da tudi v 100-članskem senatu.
Slabo ekonomsko počutje, slaba podpora
Ankete – če se seveda spet ne motijo – so zanjo pravzaprav precej neizprosne, kajti nezadovoljstvo z visokimi cenami goriva in življenjskimi stroški je veliko, kar se bo poznalo pri glasovanju. Trump je v predsedniški tekmi leta 2024 kritiziral Joeja Bidna zaradi inflacije in obljubljal galono goriva po dva dolarja. V nedeljo je galona neosvinčenega bencina v državi znašala povprečno 4,17 dolarja, dizelskega goriva pa 6,3 dolarja, navaja Ameriška avtomobilistična zveza. Potem je tu nepriljubljena vojna z Iranom, ki s temi cenami ni nepovezana in ki tudi ni v skladu s Trumpovimi kritikami intervencionizma.
Vroča predvolilna tema so tudi migracije, v precejšnji meri zaradi ostrih ukrepov pri deportacijah. Povsem novo, a zelo izpostavljeno pa je vprašanje gradnje podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Bela hiša jih podpira, v lokalnih skupnostih po ZDA pa so se jim marsikje uprli v skrbi za okolje, vodne vire, ceno energije in lokalno ekonomijo. Sedeminpetdeset odstotkov Američanov v nedavni anketi agencije Ipsos nasprotuje postavljanju teh centrov v njihovem okolju, še večji odstotek jih izraža strah pred povišanjem cen energije. Da so podatkovni centri vse pomembnejša tema, kaže podatek, da bo z njimi povezanih kar 41 referendumov v trinajstih različnih zveznih državah, po podatkih volilnega portala Ballotpedia.
Trump je bil sicer zelo dejaven na terenu in imel vrsto predvolilnih shodov predvsem v vlogi prepričevanja prepričanih, naj se udeležijo volitev. Opazno manj pa je bil dejaven v nekaterih tekmah, kjer bi lahko s svojim pojavljanjem prej škodoval republikanskim tekmecem.
Zmaga v Kansasu prvič po letu 1932?
Trend premika podpore dela volilcev od republikancev k demokratom se kaže v napovedih vseh volilnih izidov, vprašanje je le, kako velik je v resnici. Raziskave javnega mnenja v obdobju Donalda Trumpa namreč praviloma podcenjujejo republikansko stranko. Pa vendar. Neodvisni The Cook Political Report, ki je nekoliko bolj zadržan v napovedih, je izračunal 75-odstotno verjetnost, da bodo demokrati osvojili večino v 435-članskem predstavniškem domu kongresa, saj morajo pridobiti samo tri sedeže, da pridejo do števila 218. Praktično vsi pa jim napovedujejo več kot 220 sedežev.
Precej bolj negotova je tekma za večino v senatu, kar je tudi dobra novica za demokrate, saj je lani kazalo, da jim je nedosegljiva. Izbirali bodo 35 senatorjev ali približno tretjino od stotih – vsaka zvezna država ima po dva, imajo pa šestletni mandat. Tam je odprtih približno osem tekem. Demokrati morajo za osvojitev večne pridobiti štiri sedeže in obdržati vse svoje. Enega so praktično že pridobili, ker so v Severni Karolini republikanci vrgli puško v koruzo in zaradi slabih obetov prenehali trošiti denar za svojega kandidata Michaela Wheatleyja.
Osem odprtih tekem (od teh republikanci branijo sedem sedežev, demokrati enega) pa je ponekod zelo pomenljivih. Posebej izpostavljen je Teksas, utrdba republikancev, kjer demokrati na vsedržavni ravni niso dobili položaja več kot trideset let. Zdaj pa njihov kandidat James Talarico vodi pred MAGA-republikancem Kenom Paxtonom, ki je v tekmi za kandidaturo stranke izločil aktualnega republikanskega senatorja Johna Cornyna, ker se je ta zameril Trumpu. Zdaj se zna stranki še kolcati za njim. Tekma za ta senatni sedež je najdražja od vseh sploh.
Kansas je zanimiv iz podobnega razloga, ker demokrati tam niso dobili senatnega sedeža od leta 1932, kar je najdaljša suša v vseh zveznih državah za obe stranki. Zdaj pa demokratski metodistični pastor Adam Hamilton rahlo vodi pred aktualnim republikanskim senatorjem Rogerjem Marshallom.
Na Aljaski odmeva poročanje New York Timesa, da je štab demokratske kandidatke Mary Peltola pomagal iskati in najti za kandidaturo še nekoga z enakim imenom, kot ga ima njen republikanski tekmec Dan Sullivan. Republikanci trdijo, da gre za prevaro in nakazujejo, da morda ne bi priznali poraza.
Demokratka podprla republikanca
V Michiganu poteka edina tesna tekma za sedež, ki ga branijo demokrati. Tam republikancem pomagajo spori med demokrati. Njihov levi kandidat je Abdul El Sayed, ki bi bil prvi muslimanski senator v ZDA. Zdaj pa se je tako sprl s poraženo demokratko tekmico na strankarskih volitvah Haley Stevens, da je ta javno podprla republikanskega kandidata Mika Rogersa, kar je povzročilo zgražanje v njeni stranki.
V bolj demokratskem Mainu, kjer je Trump predlani izgubil predsedniške volitve, se za nov mandat poteguje republikanska senatorka Susan Collins. Tesno je tudi v Iowi, ki je bila v zadnjem obdobju bolj republikanska (tam se je upokojila republikanska senatorka Joni Ernst), zdaj pa stranko v zelo kmetijski zvezni državi dol vlečejo visoke cene goriva in gnojil, kar je posledica Trumpove carinske politike.
V Ohiu, ki je zadnje čase bolj rdeč (republikanski) kot moder (demokratski), se skuša na položaj vrniti nekdanji demokratski senator Sherrod Brown, njegov tekmec je Jon Husted, ki je vskočil na izpraznjeno mesto J. D. Vancea, ko je ta odšel za podpredsednika. V osmi tesni tekmi, v Južni Karolini, je sedež po smrti senatorja Lindseyja Grahama zapolnila njegova sestra Darline Graham, ki zdaj poskuša dobiti poln mandat.
Demokratski val pa se napoveduje tudi pri volitvah guvernerjev. Stranka naj bi pridobila sedeže v približno štirih zveznih državah in tako bi se lahko zgodilo, da bi imelo po dolgem času več zveznih držav demokratskega kot pa republikanskega guvernerja.