Zvezni sodnik Reed O'Connor, ki ga je na položaj imenoval republikanec George Bush mlajši, je menil, da bi moralo imeti sodišče večjo vlogo pri izbiri neodvisnega nadzornika podjetja.

O'Connor je v zavrnitvi dogovora zapisal, da ni prepričan, da bo pravosodno ministrstvo izbralo nadzornika izključno na podlagi strokovnosti - to naj bi namreč ministrstvu narekovala njegova politika raznolikosti, enakosti in vključevanja.

»Sodišče ni prepričano, da vlada ne bo izbrala nadzornika brez upoštevanja rase,« je sklenil sodnik, ki je strankama dal 30 dni časa, da ga obvestita o naslednjih korakih v zadevi.

V skladu s sporazumom o poravnavi bi pravosodno ministrstvo določilo šest kandidatov za nadzornika, Boeing pa bi lahko potem izbral enega od njih.

Sodnika je zmotilo še, da ima podobno politiko zagotavljanja rasne enakopravnosti tudi podjetje Boeing. Kot je ocenil, tovrstna politika, četudi je postavljena pri obeh straneh, še ne pomeni zagotavljanja zadostne strokovnosti kandidata za nadzornika.

Prejšnja dogovora nista zalegla

Sorodniki žrtev letalskih nesreč so sodnikovo odločitev pozdravili. Ne sicer zaradi navedenih razlogov, temveč zato, ker so menili, da je bil dogovor preveč prizanesljiv do podjetja.

Dogovor je predvideval, da Boeing plača nekaj več kot 240 milijonov dolarjev kazni in prizna zaroto za prevaro regulatorjev glede varnosti letal 737 max. Ob tem bi bil tri leta podvržen neodvisnemu nadzorniku.

Boeing in ministrstvo sta podoben dogovor dosegla že leta 2021, vendar pa je potem januarja letos z letala 737 max družbe Alaska Airlines sredi poleta odneslo vrata s trupa letala in vlada je menila, da se Boeing dogovora ni držal. Postopek je stekel še enkrat, a je nov dogovor torej zdaj blokiral konservativni sodnik O'Connor.