Izrael se je prebudil v povolilno jutro, ko sta si oba glavna protagonista volitev – izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki z Likudom ohranja položaj najmočnejše stranke, in vodja opozicijskega Jašarja Gadi Eisenkot, ki mu z njegovo koalicijo ni uspelo doseči relativne večine – rezultat razlagala zelo po svoje. Oba sta ocenjevala, da sta zmagala. A ker nobeden od blokov ne premore večine, je sedaj Izrael pred težkim iskanjem poti, kako naprej. Netanjahujev blok desno-verskih strank vladajoče koalicije je po 85 odstotkih preštetih glasov dobil 53 poslanskih sedežev, Eisenkotov strankarski četverček pa 49 poslancev.
Eisenkot se bo moral odločiti, ali bo k sodelovanju v svoji koaliciji Sprememba povabil arabske stranke, ki so se odrezale tako močno kot še nikoli doslej. Druge možnosti so, da bi ali Eisenkot ali Netanjahu vodil manjšinsko vlado. Netanjahu bi prav tako utegnil katerega od Eisenkotovih partnerjev prepričati o sodelovanju v svoji vladi. Omenja se tudi možnost vlade narodne enotnosti med Eisenkotom in Netanjahujem, kar pa je še najmanj verjetno. Po posvetovanjih s strankami bo v naslednjih dneh predsednik države Izak Herzog sporočil, komu bo namenil mandatarstvo. Kandidat za premierja ima nato šest tednov časa, da pride do izvolitve vlade v knesetu.
»Likud je največja stranka v Izraelu,« je okoli tretje ure zjutraj v volilnem štabu podpornike slavnostno nagovoril Benjamin Netanjahu. Pozval je k oblikovanju močne desničarske nacionalne vlade in opozoril pred oblikovanjem vlade, ki bi bila odvisna od arabskih strank. Eisenkot je medtem rezultate razumel kot izraz »popolnega nezaupanja v Netanjahuja in vlado z dne 7. oktobra«, s čimer je ponovno namignil na odgovornost premierja in vlade, da nista po dobljenih opozorilih Egipta in Združenih arabskih emiratov o Hamasovih pripravah na velik napad tega tudi preprečila.
»Ustvarili smo zgodovino. Danes zjutraj so se Izraelci udeležili referenduma o vodstvu, ki bo v prihodnjih letih vodilo Izrael. Danes zvečer smo dobili odgovor: javnost se je odločila za spremembo. Koalicija neuspešnih politikov je izgubila zaupanje ljudi, izraelska javnost pa je glasovala proti temu, da bi Netanjahu še naprej opravljal funkcijo predsednika vlade,« je sporočal Eisenkot. Toda rezultati volitev niso bili tako enoznačni, kot sta v svojih interpretacijah poskušala predstaviti tako Netanjahu kot Eisenkot.
Bodo arabske stranke dobile Eisenkotovo povabilo?
V Izraelu praviloma mandat za sestavo vlade dobi tisti blok političnih strank, ki premore večino. Odločitev o mandatarju sprejema predsednik države Izak Herzog. Volitve so s 77,7-odstotno volilno udeležbo potolkle rekorde v zadnjih dveh desetletjih. Za približno 7 odstotnih točk je bila višja kot leta 2022.
Prav ta volilna udeležba je tudi razlaga za sestavo tokratnega parlamenta, v kateri izstopa močno okrepljen položaj arabskih strank. Skupna lista in Ra'am sta skupaj dosegla 19 poslanskih sedežev v 120-članskem knesetu. Toliko kot še nikoli. Vodja Skupne liste Jusef Džabarin je že napovedal, da je njegova stranka pripravljena utreti pot za odstavitev Netanjahujeve vlade. A vprašanje je, ali bo Eisenkot, ki tovrstnemu sodelovanju pred volitvami ni povsem zaprl vrat, to ponudbo sprejel. Vsi člani njegove koalicije namreč ne želijo sodelovati z arabskimi strankami. Kot prvi iz njegovega četverčka se je sicer za takšno sodelovanje sicer zavzel vodja Demokratov Jair Golan. Kot je izračunal, je Netanjahu izgubil volitve, če k rezultatu opozicijskih strank prištejejo še poslanske sedeže arabskih strank. V tem primeru bi imela razširjena Eisenkotova koalicija 65 sedežev. »Netanjahu je izgubil. Vem, kako se šteje do 120. Petinšestdeset je več kot 55. Tako deluje izraelska demokracija. To je vse,« je ocenil.
Če bi prišlo do oblikovanja takšne koalicije, bi se Netanjahuju kot bumerang vrnil njegov poskus mobilizacije desnih volilcev na volilni dan s trditvami, da je volilna udeležba v arabskih predelih zelo visoka. Ti pozivi so na volišča verjetno pritegnili še več arabskih volilcev.
Dejavnik morebitnega napada na Iran
Vprašanje sedaj tudi je, kako bo morebitno zaostrovanje z Iranom, o katerem se špekulira že tedne, vplivalo na notranjepolitično dogajanje v Izraelu. »Izrael ima skupaj z našim partnerjem, predsednikom Trumpom, edinstveno zgodovinsko priložnost, da enkrat za vselej odpravi eksistencialno grožnjo, ki jo predstavlja Iran. A skriti motivi nas ne smejo odvrniti od te svete naloge,« je dejal Netanjahu v volilni noči. Še vedno obstajajo načrti, da bi ZDA in Izrael po ameriških vmesnih volitvah ponovno napadli Iran. Netanjahu je ameriškega predsednika, ki je kar dvakrat podprl njegov naskok na nov premierski mandat, poskušal o napadu prepričati že pred volitvami. Napadu pred volitvami so se sicer uprli v izraelskem generalštabu in tudi v nekaterih obveščevalnih agencijah.
Drugouvrščeni Eisenkot, ki bi utegnil dobiti mandat za sestavo vlade, pa je opozoril Netanjahuja, naj varnostnih vprašanj ne izkorišča v politične namene. »Netanjahu je začasni premier brez mandata in brez zaupanja ljudstva,« je rekel. Varnostne organe je pozval, naj se zoperstavijo poskusom postavljanja političnih interesov pred varnost Izraela. Premierju pa je nedvoumno sporočil: »Netanjahu, ne upaj si izkoriščati izraelske varnosti za svoje politične potrebe.«