Ameriški težki bombniki B-1 lancer in druga ameriška vojna letala so zadnjih sedem mesecev redno vzletala iz britanskega letalskega oporišča RAF Fairford, da bi bombardirala izbrane tarče v Iranu. Britanija jim je to dovolila samo za obrambne misije, torej za bombardiranje iranskih raketnih izstrelišč. Že julija pa je iranska vlada vsem državam, ki na tak in druge načine pomagajo ZDA v vojni, zagrozila, da jih bo obravnavala kot legitimne tarče.
Potem je konec septembra britanska protiteroristična policija preplavila okolico oporišča RAF Fairford, ker so v bližini opazili tri bele kombije in skupino z balaklavami zamaskiranih moških. Pet britanskih državljanov iz Londona v dvajsetih letih so aretirali zaradi suma posedovanja razstreliva in terorizma, a potem izpustili ob plačilu varščine. V kombijih so našli samo zaloge bencina. Tudi šestega moškega, 25-letnika z dvojnim iransko-britanskim državljanstvom, ki so ga aretirali zaradi suma načrtovanja terorističnega dejanja, so izpustili na prostost ob plačilu varščine. Protiteroristična policija »nadaljuje izjemno kompleksno večplastno preiskavo, v kateri se ukvarja z vsem možnostmi, med katerimi je morebitna vpletenost tuje države«, se glasi uradno sporočilo. Britanski premier Andy Burham je pred dnevi dejal, da »obstajajo močni znaki, da je v incidentu pri Fairfordu Iran igral določeno vlogo«. Oglasil se je tudi izraelski premier Benjamin Natanjahu, ki je trdil, da je Izrael opozoril britansko obveščevalno službo o načrtovanju terorističnega dejanja pod iranskim pokroviteljstvom.
Potem je bilo vse tiho, dokler niso minulo nedeljo nenadoma v letalskem oporišču Fairford zarohneli mogočni motorji ducata ameriških težkih bombnikov B-1 lancer, vrednih po 330 milijonov dolarjev vsak, ter drug za drugim poleteli proti domačim oporiščem v ZDA.
Bliskoviti vzlet
Odločitev o tem naj bi sprejeli tako bliskovito, da so se posadke bombnikov morale pripraviti v naglici, ko so letala še polnili z gorivom, in poleteti, še preden so jih napolnili, zaradi česar so jim morali dotočiti gorivo med letom. Je to naglico sprožilo nekaj novega, nenadnega in nevarnega? Podpredsednik ZDA J. D. Vance je naglico pripisal obilici previdnosti, britanski komentatorji pa obilici panike. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal: »Imeli smo idejo, da bi lahko obstajala grožnja, in zakaj bi bombnike pustil tam. Zelo malo denarja, veste, stane, da jih imamo relativno bližje … In dejansko poznamo ljudi, ki so izrekli grožnjo. Nakopali so si velik problem.« Na dodatno vprašanje, ali so bili povezani z Iranom, je odgovoril pritrdilno. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je zvenel drugače. Groženj ni omenjal, dejal pa je, »da ni nenavadno, da vojaške enote in oborožitev rotirajo in se premikajo po svetu«.
Grožnja z brezpilotniki
Ameriški mediji poročajo, da so bombnike v naglici umaknili zaradi obveščevalnega opozorila, da Iran načrtuje napad na oporišče z brezpilotniki. Vir, ki naj bi dobival informacije iz Bele hiše, je opozoril na nekaj podobnega ukrajinski vojaški operaciji Pajčevina junija lani, ko je Ukrajina oborožene brezpilotnike pretihotapila v Rusijo na tovornjakih, katerih vozniki niso vedeli, da jih prevažajo. Ko so bili tovornjaki blizu letališč, so jih sprožili in poslali nad tarče v Rusiji. Kar koli je sprožilo naglo selitev ameriških bombnikov, je bilo verjetno nekaj resnega, čeprav pri Trumpu nikoli ne veš. Britanijo ima na piki, odkar se ni pridružila operacijam proti Iranu. Ta vztrajno zanika kakršno koli vpletenost v razloge za ta varnostni preplah.