Preboji na področju umetne inteligence, ki jih je pred tremi leti zaznamoval prihod ChatGPT, so vprašanje, kaj pomeni biti človeški, znova postavili v ospredje. Kot poroča Guardian, je slovar z izborom jasno začrtal mejo. Besedo »človeški« opredeljuje kot bitje, ki ima lastnosti, pomanjkljivosti in občutke, značilne za ljudi, v nasprotju z bogovi, živalmi ali stroji.

Napredek umetne inteligence je sprožil številna vprašanja o tem, ali lahko računalniki dosežejo zavest. Med tistimi, ki so na to vprašanje odgovorili pritrdilno, je tudi evolucijski biolog Richard Dawkins. Dejal je, da je po pogovoru z umetno inteligenco dobil »močan občutek, da so tudi oni ljudje«. Skeptiki pa opozarjajo, da obstaja velika razlika med načinom, kako se razvijajo človeški možgani, in načinom, kako nastajajo sistemi umetne inteligence.

Guardian piše, da so pri slovarju Cambridge pojasnili, da sta pomen in uporaba pridevnika človeški v dobi klepetalnih robotov postala še pomembnejša. Colin McIntosh, urednik slovarja, je dejal, da umetna inteligenca »spreminja način, kako govorimo o človeškosti«, beseda leta pa se vse pogosteje uporablja za razlikovanje med delom ljudi in delom naprednih računalniških sistemov.

»Strahovi pred tem, kaj bi ljudje lahko izgubili, če svoje razmišljanje prepustimo drugim, so nas spodbudili k ponovnemu premisleku o tem, v kolikšni meri se zanašamo na umetno inteligenco – od vrhunskih matematikov do učiteljev majhnih otrok,« je dejal za Guardian. »Nedavno povečanje števila sestavljank, kot je 'ustvarjeno s človeškimi rokami', kaže, da se beseda vse bolj uporablja za razlikovanje med deli oziroma lastnostmi ljudi in tistimi, ki jih ustvarja umetna inteligenca.«

Profesorica Rachel Adams, strokovnjakinja za upravljanje umetne inteligence in človekove pravice na Univerzi v Cambridgeu, je dejala: »Umetna inteligenca nas vrača k vprašanjem, ki si jih zastavljamo že tisočletja: kdo smo in kaj pomeni biti človeški? Odgovori na ta vprašanja nikoli niso bili dokončni ali nespremenljivi, toda samo dejstvo, da si jih zastavljamo, je nekaj, kar nam je skupno.«

Guardian poroča, da so bile na seznamu finalistov tudi druge besede, povezane s tehnologijo. Med njimi sta bili besedi »agent«, ki označuje sistem umetne inteligence, ki je sposoben samostojnega delovanja, včasih tudi brez človekovega nadzora, ter »analog«, ki se nanaša na dejavnosti, ki niso digitalne narave. Med netehnološkimi izrazi je bila tudi beseda »blagodejen«, ki opisuje nekaj, kar lahko izboljša človekovo življenje na telesni, moralni ali čustveni ravni.

V začetku tega meseca je bila za besedo leta po izboru slovarja Collins razglašena beseda »mogging«, ki pomeni, da nekdo po videzu ali sposobnostih zasenči drugega oziroma ga prekaša.

Izrazi, povezani s tehnologijo, so izstopali tudi med novimi besedami, ki jih je slovar Cambridge nedavno dodal v svojo zbirko, še navaja Guardian. Med njimi sta »looksmaxxing«, ki označuje prizadevanje za čim večjo telesno privlačnost in je povezano s spletno skupnostjo, imenovano manosfera, ter »aura farming«. Slednji izraz, ki ga pogosto srečujemo na družbenih omrežjih, opisuje dejavnost, pri kateri se posameznik vede na določen način, da bi ustvaril vtis osebnosti, ki jo drugi občudujejo ter se jim zdi privlačna in zanimiva.

Priporočamo