Evropska komisija je odobrila 319 milijonov evrov državne pomoči za posodobitev tovarne nemškega proizvajalca polprevodnikov Infineon Technologies v Beljaku na avstrijskem Koroškem. Naložba v vrednosti 1,1 milijarde evrov naj bi omogočila prvo visokoserijsko proizvodnjo močnostnih polprevodnikov iz galijevega nitrida na 300-milimetrskih rezinah na svetu, zaključek projekta pa je predviden leta 2034.
Močnostni čipi so sicer specializirana polprevodniška vezja, namenjena upravljanju, pretvarjanju in nadzoru električne energije, denimo spreminjanju enosmernega toka v izmeničnega ali zniževanju napetosti. Njihova uspešnost se meri v tem, da to počnejo s čim manjšimi energetskimi izgubami in ustvarjanjem toplote. Med drugim jih uporabljamo v polnilnikih za elektronske naprave, podatkovnih centrih za umetno inteligenco, električnih avtomobilih, sončnih panelih, vetrnih elektrarnah, telekomunikacijskih baznih postajah in robotiki.
Galijev nitrid v močnostni elektroniki vse pogosteje nadomešča silicij, saj omogoča delovanje pri višjih napetostih, hitrejše preklapljanje in boljšo odpornost proti visokim temperaturam. Zaradi večje energijske učinkovitosti je posebej primeren za naprave, pri katerih je pomembno zmanjševanje porabe elektrike.
Več čipov z nižjimi stroški
Infineon navaja, da je leta 2024 kot prvo podjetje uspešno obdelal 300-milimetrske rezine iz galijevega nitrida. Te so večje od običajnih 200-milimetrskih, zato je mogoče na posamezni rezini izdelati približno 2,3-krat več čipov, kar znižuje proizvodne stroške.
Analitiki pričakujejo, da bo svetovni trg močnostnih polprevodnikov iz galijevega nitrida do leta 2031 dosegel približno 3,1 milijarde dolarjev. Med letoma 2025 in 2031 naj bi se v povprečju povečeval za okoli 35 odstotkov na leto. Posodobitev tovarne v Beljaku naj bi bila končana leta 2034.
Naložba za večjo evropsko neodvisnost
Evropska komisija je odločitev, da Avstriji odobri državno pomoč, sprejela v okviru evropskega akta o čipih. Ukrep naj bi pomagal »okrepiti položaj in avtonomijo EU v vrednostni verigi polprevodnikov«. Evropska unija želi zmanjšati odvisnost od uvoza polprevodnikov iz tretjih držav ter okrepiti svojo tehnološko vlogo ob ZDA in Kitajski.
EU si prizadeva povečati svoj delež svetovne proizvodnje polprevodnikov z desetih odstotkov leta 2023 na 20 odstotkov do leta 2030. Evropski akt o čipih naj bi ob tem spodbudil povpraševanje po čipih evropske proizvodnje in domačim proizvajalcem omogočil povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Avstrijski kancler Christian Stocker je projekt označil za »eno največjih posamičnih naložb v zgodovini avstrijske visokotehnološke industrije«. Po njegovih besedah gre za pomembno potrditev Avstrije kot poslovnega okolja, hkrati pa naložba prispeva k temu, »da prihodnosti industrije polprevodnikov ne bodo oblikovali zgolj v Aziji ali ZDA, temveč tudi v Avstriji in Evropi«.
Globalno središče v Beljaku
Infineon, nemško podjetje, specializirano za močnostno elektroniko in avtomobilske polprevodnike, želi s posodobitvijo tovarne v Beljaku vzpostaviti globalno središče znanja za močnostne polprevodnike. Izvršni direktor podjetja Jochen Hanebeck je poudaril, da naložba kaže njihovo »jasno zavezanost krepitvi evropskega ekosistema polprevodnikov in tehnološke suverenosti Evrope«.
»Z uvedbo visokoserijske proizvodnje na 300-milimetrskih rezinah bomo prvo podjetje na svetu, ki bo močnostno elektroniko iz galijevega nitrida pripeljalo do serijske proizvodnje,« je dodal Hanebeck.