Finske in estonske reševalne enote so v danes zjutraj omejile požar na 121-metrski ruski tovorni ladji Sparta II, ki je bila dan prej v Finskem zalivu tarča napada dveh brezpilotnih letalnikov. Incident v neposredni bližini finske obale postavlja Finsko in zavezništvo Nato v neprijeten položaj.
Ladja pod rusko zastavo je v petek izplula iz Sankt Peterburga proti ruski eksklavi Kaliningrad. Po zadetku dveh dronov je plovilo zaneslo proti finskim vodam, kjer se je zasidralo blizu južnofinskega mesta Loviisa. Finska obalna straža in gasilci so se z ognjem borili vso noč, plameni pa so pojenjali šele ob dnevnem svitu. Reševalne ekipe na krov niso stopile, temveč so ogenj gasile z vodnimi topovi z zunanje strani, s čimer tudi po pogasitvi nadaljujejo zaradi hlajenja zabojnikov.
Vseh 16 članov posadke so varno evakuirali na rusko reševalno ladjo. Finske oblasti ob tem preiskujejo sum, da je ruski helikopter med reševalnim posredovanjem kršil finski zračni prostor.
Po poročanju finskega časnika Ilta-Sanomat pri posredovanju sodeluje šest plovil. Posnetki obalne straže in podatki pomorskega sistema MarineTraffic kažejo, da so na območju poleg finskega vlačilca še estonski vlačilec, estonska ladja za boj proti onesnaženju z nafto in dve ruski reševalni ladji. Plovila so se zadrževala približno 12,5 kilometra severozahodno od zadnjega zabeleženega položaja Sparte II.
Sparta II je sicer v lasti ruskega podjetja Oboronlogistika, ki opravlja logistične storitve za rusko obrambno ministrstvo in je od leta 2022 na seznamu ameriških sankcij. Kaj je ladja prevažala na zadnji plovbi, ni znano.
Poveljnik finske obalne straže Joni Sjöberg je dejal, da oblasti ne poznajo vsebine zabojnikov, vendar so bili gasilci pripravljeni na možnost, da je na ladji nevaren tovor.
Dogodek je povzročil precejšen odmev v Helsinkih. Finski premier Petteri Orpo je na družbenem omrežju X opozoril, da se vojna širi v neposredno soseščino Finske, hkrati pa poudaril, da ima Ukrajina pravico do boja proti agresorju. Finska je o dogajanju obvestila zaveznice v Natu.
Pred finskimi oblastmi in zavezništvom je zdaj zahtevna politična odločitev o nadaljnji usodi poškodovanega plovila. Če bi Finska Rusiji dovolila, da poleg posadke domov odvleče tudi sankcionirano ladjo, bi to lahko sprožilo očitke o spodkopavanju sankcij in popuščanju Moskvi. Po drugi strani bi zavrnitev v Rusiji verjetno razumeli kot neposredno zaostritev odnosov.
Uradne potrditve o tem, kdo stoji za napadom na Sparto II, za zdaj ni, vendar razmere kažejo na ukrajinsko akcijo. Kijev v zadnjem obdobju vse pogosteje izvaja napade na cilje na območju Baltskega morja in Finskega zaliva, ki je ključna pomorska prometna pot v regiji.
Ruske oblasti so sporočile, da je njihova zračna obramba ponoči nad Leningrajsko oblastjo sestrelila 80 brezpilotnih letalnikov, finska vojska pa je že teden dni pred tem na tem morskem območju zaznala napad na rusko vojno ladjo.