Za štiriletni predsedniški mandat se sicer poteguje 13 kandidatov in kandidatk, vendar v javnomnenjskih raziskavah vsi krepko zaostajajo za Lulo in Bolsonarom, ki sta skoraj povsem izenačena.
Odločitev o novem predsedniku bo sicer verjetno padla šele v drugem krogu, ki bo 25. oktobra.
Flavio Bolsonaro je sin zaprtega bivšega predsednika države Jairja Bolsonara, ki ga je Lula porazil na zadnjih volitvah, česar pa ni hotel sprejeti.
Množica Bolsonarovih podpornikov je takrat vdrla v poslopja zvezne vlade, Bolsonaro pa naj bi načrtoval nasilen prevzem oblasti, zato je bil obsojen na zaporno kazen.
Z zmago Bolsonara bi se Brazilija pomaknila v desno in tako sledila trendu v Latinski Ameriki. Obenem bi se bržkone otoplili odnosi z Washingtonom. Predsednik ZDA Donald Trump je namreč neuradno podprl njegovo kandidaturo in ga maja tudi sprejel v Beli hiši.
V primeru ponovne izvolitve Lule da Silve bo medtem Trump verjetno nadaljeval politiko groženj, carin in sankcij.
Osemdesetletni predsednik, ki se poteguje za drugi zaporedni in skupno četrti predsedniški mandat, je volivce v veliki meri prepričeval z obljubo o zaščiti suverenosti Brazilije pred vmešavanjem ZDA.
"Na kocki je vizija: ljudje morajo izbirati med krepitvijo demokracije in barbarstvom. Med razvojem in zaostalostjo. Med gospodarsko rastjo in nazadovanjem. Ljudstvo je suvereno in izid bo sprejet," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal Lula po današnji oddaji glasu na volišču na obrobju Sao Paula.
Bolsonaro je volil v Riu de Janeiru. "Brazilija potrebuje spremembe. Brazilija ne more več prenašati trpljenja, kot so visoki davki in številni umori žensk," je ob tem dejal desničarski senator. Kot je dodal, je prepričan o zmagi že v prvem krogu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Več kot 158 milijonov brazilskih volivcev poleg tega izbira še člane kongresa, del senatorjev ter guvernerje in druge predstavnike na ravni zveznih držav in občin.