Hope again (Spet upanje)! Slogan letošnjega letnega kongresa vladajoče laburistične stranke je odraz dosedanjih napovedi in obljub njenega vodje in novega premierja Andyja Burnhama. Upanje ni živo samo med laburisti, katerih priljubljenost je pod njegovim predhodnikom Keirom Starmerjem strmoglavila, ampak tudi med številnimi volilci. Hazarderska odločitev večine laburističnih poslancev, da na parlamentarnih volitvah izvoljenega sredinskega Starmerja po dveh letih zamenjajo z enim od levičarskih kolegov samo mesec dni po njegovi vrnitvi v parlament, se je bogato obrestovala. Tako vsaj kaže zdaj.

Voda spet v javno last

Malo kdaj so na kakšnem strankarskem kongresu delegati, mediji in številni Otočani tako nestrpno čakali na premierjev govor kot v torek. Delegati so bili v vrstah pred konferenčno dvorano že uro prej. »Britanija je bila dolgo na napačni poti,« je bil eden od prvih Burnhamovih poudarkov. »Laburisti jo želimo spraviti na novo pot, potegniti črto pod desetletja razhajanj, jo spremeniti v Britanijo, ki spet verjame vase, z ljudmi, ki imajo spet upanje,« je rekel. Hoče Britanijo, v kateri oblast dela za ljudi, ne pa proti njim, in v kateri bodo današnji mladi ljudje, ki jim je veliko težje kot predhodnikom, spet lahko kupili dom in jih ne bo skrbelo, kdo bo skrbel zanje, ko bodo stari, obljublja Burnham.

In kaj vse bo naredil za to? Napovedal je ustanovitev komisije za volilno reformo, da na Otoku nikoli več ne bi mogla vladati stranka, izvoljena s tridesetimi ali kakšnim odstotkom več, in povzročati razdor. Napovedal je nacionalizacijo vodne industrije, rekoč, da bo njegova vlada končala »ideološko prepoved javnega lastništva te industrije«. »Voda je simbol vsega, kar je šlo narobe v Britaniji,« je poudaril, ko je kritiziral privatizacijo, in požel enega od najbolj dolgotrajnih aplavzov. Še letos naj bi odpravil tako rekoč fevdalistično prodajo nepremičnin, katerih kupci postanejo začasni lastniki (za od 99 do 999 let) in morajo plačevati zemljiško rento superbogatim lastnikom zemljišč.

Malo kdaj so na kakšnem strankarskem kongresu delegati, mediji in številni Otočani tako nestrpno čakali na premierjev govor kot v torek.

Brexit je prinesel več škode kot koristi

Zelo odmevna je tudi napoved ustanovitve državnega sistema socialnega varstva, ki bo enak sistemu državnega zdravstva in v katerega bodo prispevali vsi ter bo zato brezplačen, ko ga bodo potrebovali. Kljub napovedim, da bo znižal državne starostne pokojnine, ki se zvišujejo v skladu z inflacijo, se to ni zgodilo in se ne bo pred letom 2030 (leta 2029 bodo redne volitve).

Brexitarje je posredno obtožil krivde za marsikaj. »Brexit je prinesel več škode kot koristi,« je dejal Burnham in napovedal, da bo na naslednjem vrhu Britanije in EU predlagal različne možnosti bodočega sodelovanja. To je bil zelo optimističen levičarski govor. So pa sindikati, ki so tesno povezani z laburisti, delno razočarani, ker se ni spravil na superbogate in jih dodatno obdavčil.

Tudi mednarodna hvala

Burnham se je odlično odrezal tudi nedavno med prvim govorom pred mednarodno publiko, v generalni skupščini Združenih narodov, pa tudi med prvim srečanjem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, čeprav sta na povsem različnih ideoloških polih. Kako težko je drugim voditeljem imeti »normalne« odnose z njim, je Trump pokazal z odzivom na nedeljski varnostni preplah pri ameriškem vojaškem oporišču RAF Fairford v Britaniji, ko je dejal, da so peterico aretiranih že dalj časa spremljali in nadzirali. Na samosvoj način je aretacije označil za nekaj fantastičnega in plod sodelovanja z Britanijo, ki naj bi se odlično obneslo. V resnici je nanje opozorila lokalna kmetica, ki se je ponoči vračala z zabave in v bližini oporišča opazila tri velike bele kombije.

Če bi bilo res, kar trdi Trump, namreč da je peterica (izkazalo se je, da so vsi britanski državljani iz Londona, stari dobrih dvajset let) načrtovala napad na oporišče, jih britanska protiteroristična policija po zaslišanju ne bi izpustila na prostost proti plačilu varščine. Vseeno je obrambni minister Wes Streeting v govoru na konferenci poudaril, da je prijateljstvo z Ameriko najbližje zavezništvo med dvema državama na Zemlji, kar potrjuje, da Burnham, ko gre za odnose s Trumpom, nikakor ne želi, da bi se Britanija znašla v napačnem položaju. 

Priporočamo