Potem ko je v petek zvečer ameriški predsednik Donald Trump po neuspešno zaključenih trgovinskih pogajanjih odredil 50-odstotne carine na kanadske izdelke, je kanadski premier Mark Carney napovedal enake protiukrepe proti ameriškim proizvodom. Propad ameriško-kanadskih pogajanj in vnovična negativna carinska spirala otežujeta prihodnost sporazuma o prosti trgovini med ZDA, Mehiko in Kanado.

Vsaka stran bo ocarinila okoli 20 milijard dolarjev izvoza

Trumpove nove carine so prizadele sektorje, kot so vino, pohištvo, mlečni izdelki, cement, oblačila, ribiške palice in hokejska oprema, kar zajema približno 20 milijard dolarjev oziroma 5 odstotkov kanadskega izvoza v ZDA. Kanadski premier Mark Carney je v soboto napovedal uvedbo proticarin »v enakem znesku«: »Kanada bo nove carine Washingtona izenačila dolar za dolarjem, da bi zaščitila kanadske delavce, kmete, družine in podjetja. Ko te napadejo, si v vojni. Napadli so nas,« je ocenil Carney. Kanada bo uvedla carine na ameriško jeklo, mlečne izdelke, gospodinjske aparate, kmetijsko opremo, celulozo in papir ter elektronske izdelke.

Po ocenah strokovnjakov bi predvsem kanadska industrija mehkega lesa in vinarstvo utrpela hudo škodo. Grozila bi izguba delovnih mest in zaprtje podjetij. Zaradi teh groženj je Carney napovedal, da bodo oblasti naslednji teden napovedale podporne ukrepe za panoge, ki so jih prizadele nove ameriške carine. V veljavi bi lahko ostali celo več let, je ocenjeval.

Kanada bo nove carine Washingtona izenačila dolar za dolarjem, da bi zaščitila kanadske delavce, kmete, družine in podjetja. Ko te napadejo, si v vojni. Napadli so nas.

Mark Carney, kanadski premier

U.S. Trade Representative Jamieson Greer holds a copy of "Foreign Trade Barriers" as he testifies before a Senate Finance Committee hearing on U.S. President Donald Trump's trade policy, on Capitol Hill in Washington, D.C., U.S., April 8, 2025. REUTERS/Kevin Mohatt

Jamieson Greer, ameriški trgovinski predstavnik: »Vedno so imeli najboljši dogovor in imeli bi še boljši dogovor, a tega niso hoteli.« Foto: Reuters

V ameriški administraciji so medtem nedoseženi dogovor s Kanado opisovali kot »zapravljeno priložnost Kanade, da bi postala partnerica ZDA«. »Nadaljujemo ukrepe, s katerimi se odzivamo na kanadske povračilne ukrepe. Vedno so imeli najboljši dogovor in imeli bi še boljši dogovor, a tega niso hoteli,« je ocenil ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer.

Zakaj so se pogajali?

Kanada in ZDA so pogajanja vodile predvsem zato, da bi preprečile nov krog ameriških carin in določile nov okvir trgovinskih odnosov pred revizijo severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma ZDA, Kanade in Mehike (CUSMA). Kanada je želela znižanje ameriških carin na kanadske avtomobile in dele ter na aluminij in jeklo, boljše pogoje poslovanja za industrijo mehkega lesa … Na koncu se je zapletlo predvsem pri nasprotovanju ZDA, da bi se predlagani ugodni carinski pogoji za lahka tovorna vozila razširili tudi na srednje težka in težka tovorna vozila. Tako bi izključili več tovornjakov Forda in General Motorsa, kar bi zmanjšalo konkurenčnost kanadske proizvodnje.

Na koncu se je zapletlo predvsem pri nasprotovanju ZDA, da bi se predlagani ugodni carinski pogoji za lahka tovorna vozila razširili tudi na srednje težka in težka tovorna vozila.

»V zadnjih dneh so Združene države predlagale nove pogoje, ki so bili negospodarni, nepravični in so ogrožali neto koristi za Kanado ter postavili pod vprašaj zanesljivost kakršnega koli sporazuma. Skratka, zahtevale so preveč, ponudile pa premalo,« je Carney pojasnjeval, čemu je prišlo do propada trgovinskih pogajanj. Še sredi tedna je ameriški predsednik Trump napovedoval, da so dosegli dogovor s Kanado, le dokumente da je še treba pripraviti.

Priporočamo