Po ocenah newyorškega Feda so carine do februarja letos k medletni rasti cen blaga prispevale 2,9 odstotne točke, brez njih pa bi se cene nekoliko znižale. Raziskavo so pripravili ekonomisti Mary Amiti, Sebastian Heise in David E. Weinstein, ki so analizirali 67 kategorij neživilskega blaga.
Ugotovili so, da se ob vsakem zvišanju povprečne carinske stopnje za eno odstotno točko cene potrošniškega blaga po približno enem letu zvišajo za okoli četrt odstotka. Približno dve tretjini tega učinka izhajata neposredno iz višjih cen uvoženega blaga, preostala tretjina pa posredno. Ameriški proizvajalci namreč zaradi carin plačujejo več za uvožene dele in surovine, hkrati pa lahko zaradi dražjega uvoženega konkurenčnega blaga zvišajo svoje cene.
Raziskovalci poudarjajo, da se učinek carin na cene ne pokaže v celoti takoj. Cene uvoženega blaga se po uvedbi carin zvišajo razmeroma hitro, medtem ko se vpliv višjih stroškov ameriških proizvajalcev prek dobavnih verig prenaša na potrošnike šest do 12 mesecev. Celoten učinek carin na potrošniške cene se tako pokaže šele po približno enem letu. Po ugotovitvah raziskave je približno 26 odstotkov zvišanja carin iz leta 2025 prešlo v višje potrošniške cene.
Od tega je 64 odstotkov predstavljal neposredni učinek višjih cen uvoženega blaga, preostanek pa posredni učinki na domače proizvajalce. Učinek carin na rast cen blaga je dosegel vrh februarja letos, ko je znašal 2,9 odstotne točke. Raziskovalci opozarjajo, da tudi ko se vpliv carin na stopnjo inflacije zmanjšuje, ostaja zaradi njih raven cen višja.
Po njihovi napovedi naj bi učinki že uvedenih carin na raven cen vztrajali še naprej, saj se višji stroški skozi dobavne verige prenašajo z zamikom. Nova analiza tako potrjuje tudi ugotovitve prejšnje raziskave newyorškega Feda, po kateri so ameriška podjetja in potrošniki nosili skoraj 90 odstotkov gospodarskega bremena Trumpovih carin.